Podpis Schumanove deklaracije
9. maj - dan Evrope
Evropska Unija Petra Stopar
9. maja 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman [šumán] predstavil predlog o ustanovitvi Evropske skupnosti premoga in jekla. Ta pobuda velja za začetek gospodarskega združevanja evropskih držav. V naslednjem letu so se tako povezale Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Belgija Nizozemska in Luksemburg. Schumanov načrt je temeljno izhodišče za današnjo združeno Evropo, zato od leta 1986 9. maj praznujemo kot dan Evrope.
Praznovanje v Sloveniji
Ob dnevu Evrope so se v Sloveniji kot v drugih državah članicah že minule dni vrstile različne prireditve. V Sloveniji je bila osrednja slovesnost že sinoči na Prešernovem trgu v Ljubljani. Rdečo nit praznovanja so začrtali Štirje letni časi Antonia Vivaldija v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in izbrane pesmi štirih: pesnikov Kajetana Koviča, Toneta Pavčka, Janeza Menarta in Cirila Zlobca. Zbrane so ob tem nagovorili župan Ljubljane Zoran Jankovič, evropski komisar iz Slovenije Janez Potočnik in predsednik države Danilo Türk. Komisar Potočnik je najprej osvetlil začetke evropskega povezovanja. Poleg gospodarskih vezi danes povezujejo Evropo tudi skupne vrednote kot so solidarnost, sodelovanje in medsebojno spoštovanje. Po mnenju Potočnika se je za krepitev Evropske unije vredno truditi še naprej. Ta se je gradila in se še gradi postopno in preudarno. Kot je dejal potrebujemo močno in enotno unijo. Takšno, ki bo po meri vseh članic in bo sposobna odločilno prispevati k iskanju odgovorov na številne skupne izzive - tako evropske kot tudi globalne. Pri tem je se je navezal tudi na finančno in gospodarsko krizo. Ob tem je poudaril, da je marsikaj, kar je bilo v dobrih časih mogoče pomesti pod preprogo, naplavilo na površje. Pred tem si ne smemo zatiskati oči, ampak se čim prej soočiti z dejstvi ter s korenitimi posegi tako doma kot v Evropi premagati ovire pred katerimi smo se znašli. Potočnik je prepričan, da je prava pot za to sistematično oblikovanje solidarne družbe, ki bo cenila in spodbujala razvoj znanja, gradila na nizko-ogljični prihodnosti in odgovorno ravnala z danimi naravnimi viri. Tudi predsednik države Danilo Türk se je ustavil pri težkih finančnih in gospodarskih razmerah, ki pretresajo Evropo in svet. Izhod iz tega omogočata finančna stabilnost in gospodarska rast. Kot je povedal, se tudi v Sloveniji soočamo s problemi tranzicijskega obdobja, zato moramo vlagati več v pravosodje in organe nadzora ter pregona, saj bomo le tako lahko trajno gospodarsko uspešni.
Van Rompuy ob dnevu Evrope
Poslanico ob dnevu Evrope je pripravil tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. V njegovem zapisu, ki ga je objavil današnji Dnevnik, ugotavlja, da je se je Evropa po drugi svetovni vojni spremenila in postala gonilo blaginje in miru. Ta uspeh je po njegovih besedah deloval kot magnet: vzhodnim evropskim državam je pomagal zrušiti komunizem. S širitvami je dokazala, da resnično želi, da bi bila Evropa enotna in svobodna. Ta danes povezuje več kot 500 milijonov mož in žena v 27 demokracijah. Na vrata Evropske povezave pa trkajo še druge države. Kot je dejal
Rompuy, se je ta veliki evropski podvig začel na današnji dan pred 61 leti. Vendar je to šele začetek, ne konec. Prepričan je, da se lahko v letih, ki so pred nami, še izboljša in je navdihujoč zgled. Predsednik Evropskega sveta na svojem obzorju vidi dve pomembni preizkušnji za Evropo. Prvič, zagotoviti blaginjo njenih državljanov, in drugič, blaginjo in stabilnost razširiti v ostali svet, začenši s sosedstvom. V nadaljevanju je Rompuy analiziral dogajanje v Evropi in v svetu v zadnjih letih, ko nas pretresata finančna in gospodarska kriza. Opozoril je tudi na premike, ki že napovedujejo boljše čase, čeprav je pot do tja še dolga. Svoje razmišljanje ob dnevu Evrope pa je sklenil z besedami: Trdno sem prepričan, da lahko Evropska unija prestane ti dve preizkušnji in zavaruje našo staro, a energično celino, kot najboljši del sveta za življenje. To se, kot to velja za vse v naši Uniji, ne bo zgodilo čez noč, temveč postopoma. Oziroma, kot je dejal Schuman 9. maja 1950: "Evropa ne bo nastala naenkrat ali v skladu z enotnim načrtom. Gradila se bo s pomočjo konkretnih dosežkov, ki bodo najprej oblikovali dejansko solidarnost."
