51. obletnica Slovenskega doma

| 17.05.2011, 08:08 Matjaž Merljak

Slovenska skupnost v Karapačaju, na severnem predelu Buenos Airesa, je najmanjša slovenska skupnost, a je zelo delavna. Že 51 let povezuje rojake ob verskih in narodnih priložnostih.

Praznovanje se je 1. maja 2011 začelo z dviganjem argentinske in slovenske zastave ob petju himen. Zatem je pozdravil in izrazil dobrodošlico Franci Korošec, predsednik Doma. Sledila je sv. maša za vse žive in rajne rojake iz okraja katero je daroval dr. Jure Rode.

Kot je že navada v Karapačaju, so bili vsi navzoči povabljeni na dvorišče, kjer so jih pogostili s slaniki in medico. Medtem smo pripravili dvorano za kosilo, ki se je hitro napolnila in kjer so prijazni fantje in dekleta postregli same dobrote.

Popoldanski program se je začel ob nabito polni dvorani. Sedem let odkar je Slovenija vstopila v Evropsko Unijo, razglasitev za blaženega papeža Janeza Pavla II, nedelja božjega Usmiljenja, praznik dela in še 51. obletnica doma - vse to so bili vzroki za praznovanje.

Najprej je predsednik Zedinjene Slovenije, Franci Žnidar, pozdravil navzoče in s ponosom (saj je član tega doma) naštel nekatere dejavnosti, ki tu potekajo: slovenska šola, folklorna skupina, zabavni ansambel ter gledališki odsek.

Zatem je stopil pred mikrofon veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, Tomaž Mencin, in čestital vsem članom ter nas bodril, naj vztrajamo in še naprej gojimo slovensko besedo, šege in navade.

Glavna točka kulturnega programa je pa bila veseloigra »Lumpacius Vagabund«, Johanna Nestroya, v režiji Jožeta Jana. Krajevni igralci so se zelo potrudili. Veliko truda je bilo vloženega, in marsikatera skrb je bila, ampak splačalo se je. Deležni so bili burnega ploskanja, ki so ga res zaslužili prav vsi. Po programu je bila na razpolago hrana in pijača.

V Slovenskem domu v Karapačaju so zvesti slovenskim koreninam, duhovnim in kulturnim vrednotam. Ponosni so na to, čeprav majhni po številu - veliki po ljubezni do slovenstva. V vseh teh letih so doživeli marsikaj lepega, vedo, da morajo nadaljevati pa čeprav je včasih težko in zmanjkuje časa za delo v Domu.