Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Alen SalihovićAlen Salihović
Pogovor o (foto: ARO)
Pogovor o

Ali je pravičnost še vedno temelj socialne in pravne države?

Slovenija | 19.05.2011, 09:56

V Pogovoru o smo tokrat spregovorili o socialni pravičnosti in tudi bližajočem se referendumu o pokojninski reformi. Na povabilo slušateljev Socialne akademije, ki so oddajo tudi pripravili, so mnenja soočili državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dr. Anja Kopač Mrak, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko, publicist in duhovnik dr. Andrej Marko Poznič ter ekonomist mag. Bernard Brščič.

„Gospodarska kriza, ki smo ji priča je na plano naplavila številne nepravilnosti iz preteklosti. Mnogi so šele ob propadu podjetja izvedeli, da jim niso plačevali vseh prispevkov, plače so predvsem pri fizičnih delavcih mizerne, da ne govorimo o odnosu do delavcev iz tretjih držav. Kriza se je torej pokazala v vsej svoji luči in prav na mestu je, da se tokrat vprašamo, ali je pravičnost še vedno temelj socialne in pravne države,“ je bilo izhodišče za začetek razprave.

Kritičen do pravne države je bil najprej mag. Brščič, ki je poudaril, da „Slovenija ni pravna država.“ „Nimamo neodvisnega sodstva, dokaz sta zadnji imenovanji vrhovnega državnega tožilca Fišerja in pa predsednika vrhovnega sodišča Masleše. Pravni postopki, ki trajajo tudi po dve desetletji, povedo veliko o stanju pravne države z vidika sojenja v razumnem roku,“ je kritičen Brščič. „Cela vrsta sodb Evropskega sodišča za človekove pravice nam daje jasno vedeti, da je s slovenskim sodstvom in pravosodjem - osnovnimi gradniki pravne države nekaj hudo narobe. Slovenija ne izpolnjuje imperativa pravne države,“ meni Brščič, ki sicer Slovenijo vidi kot socialno, ne pa pravno državo.

Da je Slovenija socialna država, nam kažejo statistični podatki, pa je poudarila državna sekretarka dr. Kopač Mrak. „Statistični podatki kažejo, da je Slovenija socialna država. Poglejmo, kako je delovala v času krize, koliko je bilo namenjenih dodatnih sredstev. Več kot milijarda dvesto tisoč evrov je bila dodatno namenjeno za socialno državo,“ je poudarila Kopač Mrakova in dodala, da je pravičnost vezno tkivo, ki drži socialno povezanost. „Mehanizmi zagotavljanja pravičnosti so v družbi zelo različni. Npr. eden je znotraj sistema, to je socialno zavarovanje. Govorimo predvsem o meritokratskem principu pravičnosti, kolikor prispevam, toliko dobim. Seveda so pa tukaj tudi drugi sistemi socialne pomoči, ki vsem zagotavljajo, da imajo razpoložljiv nek minimalni dohodek.“ Sicer pa se dr. Kopač Mrak ni strinjala s tako „drastično obsodbo“ slovenskega pravnega sistema.

„Če zakoni so, pravna država je, vendar pa je spoštovanje pravnih norm, pravna kulturna, pravna morala danes resnično na dnu,“ pa je kritičen Zorko. „Število kršitev delovnopravne zakonodaje, katere ekspanzija je bila zlasti v času krize, število nekaznovanih kršiteljev te zakonodaje, gospodarska škoda zaradi gospodarskega kriminala, sive ekonomije, vse to so elementi, ki kažejo na to, da je spoštovanje pravnih norm na izredno nizki ravni in da je na tem področju potrebno nekaj narediti,“ trdi Zorko, ki je organe nadzora pozval k učinkovitemu delu ter glede socialne države povedal: „Število upokojencev, ki s svojimi pokojninami ne morejo preživeti, kaže na to, da je Slovenija vedno manj socialna država. Tudi politika, ki gre v smeri krčenja pravic ljudi, kaže pot, da se v Sloveniji povečuje socialna neenakost in pa tudi revščina.“

„Slovenija po mojem ni pravična država, ker pišemo zakone za posameznike, da bi ti obogateli ali pa da bi se izognili pravični kazni. Nimamo v mislih skupnega dobrega, to je tisti skupek odnosov, ki eno družbo delajo celovito. Iz tega lahko govorimo, da v določenih trenutkih Slovenija ni pravna država,“ je prepričan dr. Poznič. „Pravičnost je temelj, kjer se govori o dobrem, o resnici, o vseh ne samo o določeni družbeni skupni, ki ima trenutno moč in zahteva takšne zakone, ki sicer njej koristijo, drugim pa škodijo,“ je še povedal dr. Poznič.

Gostje so mnenja soočili tudi o pokojninski reformi. Medtem, ko sindikati vztrajajo, da je reforma slaba in da kot takšne ne smemo potrditi na referendumu 5. junija, vlada vztraja - gre za dober predlog, ki bo Sloveniji pomagal pri izhodu iz krize. Stroka odgovarja: To je zavajajoče!

Državna sekretarka Kopač Mrak je poudarila, da je pokojninska reforma pomembna zato, da se ustavi padanje pokojnin. „Ljudje živimo dlje in s tem posledično moramo biti pripravljeni dlje delati, seveda ob postopnosti, ki jo ta reforma pripelje in pa predvsem pomembno je to, da ustavimo padanje pokojnin,“ je povedala državna sekretarka in dodala, da je iz vidika pravičnosti v tem primeru zelo pomemben koncept medgeneracijske solidarnosti.

Da mladi vstopajo na trg delovne sile zelo pozno pa je opozoril sindikalist Zorko, ki močno nasprotuje dvigu starostne dobe za upokojitev. „Dlje časa delati pri tem, da mladi vstopajo na trg dela med 27. in 30. letom starosti, včasih pa so pri 23., 20., je zelo težko razumeti, kako bo nekdo dobil 43 let pokojninske dobre. Te ne bo imel!“

Pokojninska reforma ima fiskalno gledano zanemarljive učinke v naslednjih nekaj letih, ima pa dobrobiti v obdobju, ko bo prišlo do polne uveljavitve, torej podaljšanja upokojitvene starosti za moške leta 2021 in za ženske 2025, pa poudarja ekonomist Brščič. „Pri govoru o 300 milijonih evrov prihranka gre za skrajno zavajanje. Moja ocena je, da bo v letošnjem letu teh prihrankov manj kot 50 milijonov evrov. Pokojninsko reformo potrebujemo zaradi dolgoročnih sprememb. Če bi vlada želela takojšnje fiskalne učinke, bi morala poseči v 232. člen ZPIZ 1, to je problem pokojnin, ki niso utemeljene v vplačanih prispevkih.“ To pa so državne pokojnine, ki so ostale v reformi na pobudo SLS. „Zakon je na začetku predvideval izločitev državnih pokojnin iz pokojninske blagajne vendar je zaradi odurne poteze SLS prišlo do ponovne uvedbe za teh 17.500 državnih upokojencev, ki niso vplačevali prispevkov in dobivajo pokojnino, ki je samo osem evrov nižja od tiste z najnižjo pokojninsko osnovo,“ je poudaril Brščič. „Državne pokojnine so v reformi ostale samo zato, da se pokojnina izplača do konca življenja tistim, ki jo prejemajo že sedaj, ne predvideva pa novih državnih pokojnin,“ pa se je na trditve ekonomista Brščiča odzvala državna sekretarka Kopač Mrakova.

Prisluhnite oddaji Pogovor o.

Slovenija, Politika, Oddaje
Evharistija (photo: Pixabay) Evharistija (photo: Pixabay)

Telovo: Bog, ki je želel ostati med nami

»Skrivnost današnjega praznika je skrivnost Boga, ki je želel ostati med nami. Če bi kristjana ob polnoči zbudili in ga vprašali, kaj je evharistija, kaj je sveta maša – bi moral znati odgovoriti, ...

Pavle Ravnohrib in Matic Vidic v družbi s. Mete (photo: ARO) Pavle Ravnohrib in Matic Vidic v družbi s. Mete (photo: ARO)

Pavle Ravnohrib in Matic Vidic: O veri brez sramu

Pavle Ravnohrib in Matic Vidic sta kristjana in javni osebnosti, ki želita s svojimi t.i. talk showi prebujati Slovenijo in ljudi spodbujati k osebnemu razmišljanju o veri, vesti in pogumu.

 (photo: Rok Mihevc)  (photo: Rok Mihevc)

Ritem srca 2024 - reportaža

Petkov večer je tokrat prinesel reportažo iz letošnjega festivala Ritem srca. Prečesali smo dogajanje po dolgem in počez, slišali pogovore z gosti, nastopajočimi, organizatorji, obiskovalci. Na ...

Slovenska zastava, domoljublje (photo: Rok Mihevc) Slovenska zastava, domoljublje (photo: Rok Mihevc)

Vse informacije na enem mestu

Dolgoletna želja se je uresničila. Vsem, ki se želijo vrniti v Slovenijo, se priseliti ali sodelovati s Slovenijo, ni več treba “od okenca do okenca”. Informacije finančne uprave, centrov za ...