Se noveli zakona o cestnem prometu obeta veto?

Slovenija | 31.05.2011, 02:16

Državni svet bo popoldne na izredni seji odločal o noveli zakona o prevozih v cestnem prometu. Parlament jo je sprejel pred tednom dni. V gospodarski in trgovinski zbornici so do nekaterih dopolnitev zelo kritični, zato državnemu svetu predlagajo, naj na novelo izglasuje veto.

“Na obeh zbornicah smo v času priprave in sprejemanja interventnega dela zakona o prevozih v cestnem prometu vseskozi nasprotovali, ker pripravljalci zakonodaje in parlamentarci niso akceptirali strokovnih argumentov obeh zbornic in zakonodajno pravne službe,” je za naš radio povedala Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike na gospodarski zbornici. Poudarila je tudi, da gre za “uveljavljanje principov, ki dajejo parcialno ureditev plačilne nediscipline le eni gospodarski dejavnosti”. Kot je dodala, je to “v nasprotju z interesi oziroma ukrepi, ki jih je treba sprejeti za konkurenčnost in plačilno sposobnost vsega gospodarstva”.

Glavne kritike so …

Novela uvaja 30-dnevni plačilni rok. V obeh zbornicah pojasnjujejo, da plačilne roke ureja že zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. “Ta zakon sam po sebi povzroča vrsto problemov,” pravi Avberškova in dodaja, da “ne dosega ciljev likvidnosti, zaradi katerih je bil sprejet”. Novela bi po njenih besedah stanje še poslabšala.

Kritike se nanašajo tudi na uvedbo solidarne odgovornosti za plačilo voznine, ki presega pogodbeno dogovarjanje med naročnikom in prevoznikom. “To bi povzročilo manjšo pravno varnost,” je prepričana Avberškova.

Zbornici nasprotujeta tudi obveznemu nadzoru dovolilnic avtoprevoznikov. Država bi po besedah Avberškove “s tem institutom prelagala neučuinkovitost nadzora iz pristojnosti institucij, kot so inšpekotrati, policija, carinska uprava, na gospodarstvo, s čimer povzroča zgolj dodatne administrativne ovire”.

Kakšna so pričakovanja?

“Glede na to, da gre za zakon, za katerega upamo, da je zadnji v paketu interventnih zakonov, s katerimi naj bi država preprečevala tako plačilno nedisciplino kot tudi delo na črno, upamo, dabo državni svet izglasoval veto,” je odgovorila Avberškova. Ob tem je pojasnila, da bi šlo za opozorilo, da “tudi interventne zakonodaje ne gre sprejemati na načelih, ki gredo mimo spoštovanja principov pametne zakonodaje - ne glede na okoliščine, posledice krize in vrsto razlogov, zaradi katerih so vsi subjekti v izjemno težki likvidnostni situaciji”.