Bl. Alojzij Grozde
VIDEO: Relikvije blaženega Alojzija Grozdeta odslej pri Mariji na Zaplazu
Slovenija | 27.05.2011, 19:40
Osrednje Marijino romarsko središče novomeške škofije na Zaplazu je v svojo sredo sprejelo prvega slovenskega blaženega mučenca Alojzija Grozdeta. Odslej se mu bodo lahko verniki priporočili v Grozdetovi kapeli, ki je na desni strani cerkve Marijinega vnebovzetja. Kapelo je blagoslovil novomeški škof msgr. Andrej Glavan, ki je v nagovoru dejal, da se je Grozde, „čeprav je bil še mlad, izkazal kot človek izredne duhovne aktivnosti brez vsakega nasilja.“
Relikvije blaženega Alojzija Grozdeta bodo v kapelo položili jutri med slovesno sveto mašo, ki jo bo na Zaplazu daroval novi apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz. Pridigal bo ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. Že danes pa je novomeški škof dr. Andrej Glavan blagoslovil Grozdetovo kapelo za katero je mozaik izdelal p. Marko Ivan Rupnik. Večerne slovesnosti na Zaplazu so se udeležili tudi sorodniki bl. Alojzija Grozdeta, nadškof metropolit dr. Marjan Turnšek, upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger, škofa Murske Sobote in Celja dr. Peter Štumpf in dr. Stanko Lipovšek, ter koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, nekateri višji redovni predstojniki, kanoniki, številni duhovniki, diakona, bogoslovci, redovnice in mnogi romarji.
Njegovo mučeništvo ni nekaj osamljenega
„Dragi bratje in sestre romarji, ki ste prišli sem k Mariji vnebovzeti na Zaplaz na slovesnost blagoslovitve kapele, oltarja, mozaika in sprejem relikvij našega prvega razglašenega slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta, ki po mnenju mnogih predstavlja simbol vseh medvojnih in povojnih žrtev sovraštva do vere. Njegovo mučeništvo ni nekaj osamljenega. Za njim je dolga vrsta mož in žena in celo mladih, ki so morali položiti svoje življenje na oltar domovine,“ je v začetku pridige dejal novomeški škof msgr. Andrej Glavan in poudaril, da je bl. Grozde apostol, častilec in pričevalec evharistije. „Čeprav je bil še mlad, se je izkazal kot človek izredne duhovne aktivnosti brez vsakega nasilja. Dejaven je bil s prepričanjem, zgledom vernosti, zaupanja, idealnega osebnega življenja, nravne volje in čvrstih načel, ki niso slonela na osebnem uveljavljanju.“
„V boju za resnico in krščanske vrednote blaženi Alojzij ni imel drugega orožja kot ljubezen. Njo je imel in je z njo povsod zmagoval,“ je v nadaljevanju nagovora dejal škof Glavan ter spomnil, da so se že ob beatifikaciji s strani nekaterih pojavile dileme in ugovori, ali ne bi bilo o njem zaradi navideznega miru in neke lažne sprave bolje molčati. „Lahko rečemo, da je na to dilemo pred jubilejnim letom 2000, ko je naročil, naj zberejo pričevanja o mučencih 20. stoletja, o žrtvah vseh totalitarnih sistemov, odgovoril blaženi papež Janez Pavel II.: »Molčati o teh žrtvah bi bilo nekaj diaboličnega, nekaj peklenskega, ker bi pomenilo utišati glas Boga, ki nam govori po mučencih.« Po besedah sedanjega papeža Benedikta XVI. pa svetniki niso preteklost, ampak predstavljajo sedanjost in prihodnost Cerkve in družbe. V polnosti so namreč uresničili ljubezen v resnici, ki je v krščanskem življenju najvišja vrednota, njihovi liki pa so kakor prizme, ki v različnih barvnih odtenkih odsevajo edinstveno luč, ki je Kristus,“ je povedal škof in se dotaknil tudi obiska papeža Janeza Pavla II. leta 1996 v Sloveniji, ki je v svojih nagovorih dvakrat omenil danes blaženega Alojzija Grozdeta, „tretjič pa še, ko je v Rimu obujal spomine na obisk v Sloveniji, tej čudoviti deželi v srcu Evrope, kot je dejal. Žal je to čudovito deželo orosilo toliko mučeniške krvi, kot morda nobeno drugo v Evropi.“
Novomeški škof je v do zadnjega kotička napolnjeni Marijini cerkvi na Zaplazu posebej podčrtal, kaj nam Bog govori po blaženem Grozdetu. Omenil je dvoje:
„1. Mučenec nas uči reči »da« Božji volji, »da« brez pogojev in meja ljubezni do Gospoda. Vsak mučenec pa nas uči, da moramo reči »ne« laskanju, kompromisom, nepravičnosti, četudi bi popuščali z namenom, da bi rešili lastno življenje in dosegli nekaj miru.
2. Uči nas, da je resničen stari rek per aspera ad astra. Skozi težave do zvezd lahko pride nekdo, ki se oklene Kristusa, ki mu daje moč v preizkušnjah, in njegovega nauka, ki je luč. Alojzij Grozde je ob dobrih vzgojiteljih in vzgoji v Marijanišču, Marijini kongregaciji in Katoliški akciji ter ob zdravem nauku usmeril svoje življenje in svoje cilje k Bogu. Čista ljubezen do Boga ga je usmerila tudi k dejanjem in v apostolat med mladimi. Duhovno življenje je združeval z delom za druge, apostolat je združeval s krščanskim življenjem že davno pred II. vatikanskim cerkvenim zborom (1962–1965), ki je poglobil temelje laiškega apostolata. Ob vsakdanji evharistiji, molitvi in resnem študiju je postajal do sebe strog, vesten in skrben v svojih dolžnostih, hkrati pa je navdušil mnoge za iste ideale. Tako je izgrajeval duhovni vidik svoje osebnosti. Čeprav še mlad, je vsakemu mlademu slovenskemu kristjanu in nam vsem zgled zvestobe krščanskim vrednotam, pristnega življenja po evangeliju in duhovne skrbi in apostolske zavzetosti za druge. To je rešitev za sodobno družbo. Okrog sebe opažamo vedno večje odtujevanje drug drugemu. Nekateri virtualna prijateljstva vzpostavljajo predvsem na spletnih omrežjih. Doživljamo sprevrženo lestvico vrednot. V isti reviji lahko preberemo novico o milijonih umirajočih zaradi lakote, a tudi o prodaji nekega igralca za večjo vsoto kot je celoleten proračun velikih občin, ter o bajnih zneskih, ki jih dobi športnik za nošenje logotipa kakega podjetja na svojem dresu. Rešitev je samo ena. – V vrnitvi h krščanskim vrednotam. Z Bogom se tudi človek in njegovo dostojanstvo vrneta na pravo mesto.“
Škof Glavan je poudaril, da nas prav tega uči tudi bl. Alojzij Grozde. Čeprav je bil še mlad, se je izkazal kot človek izredne duhovne aktivnosti brez vsakega nasilja. Dejaven je bil s prepričanjem, zgledom vernosti, zaupanja, idealnega osebnega življenja, naravne volje in čvrstih načel, ki niso slonela na osebnem uveljavljanju, je povedal škof. „Danes, ko je zaradi moralne krize in posledično tudi družbene in ekonomske krize vedno več črnogledosti, obupa, resignacije, naj nas opogumi njegova misel, ki jo je zapisal v eni od svojih pesmi. Mladi, ki bodo priromali z Mirne na Zaplaz, so jo izbrali za svoje geslo. Takole pravi: „Proč mračne misli, nov se dan rodi … Srce se ne boji … Saj moja pot se ne gubi v megli, jasno začrtano jo zro oči, po njej za narod grem do lepših dni.“ Te lepše dni blaženi Alojzij Grozde že uživa. Naj jih že v tem zemeljskem življenju izprosi za ves naš slovenski narod; vsakemu od nas, zlasti naši mladini, katere vzornik je postal, pa srečno večnost.“
