VIDEO: Papež Benedikt XVI. se je prvič v zgodovini pogovarjal s posadko na mednarodni vesoljski postaji

Papež in Sveti sedež | 23.05.2011, 14:00

V soboto ob trinajsti uri in enajst minut se je papež Benedikt XVI. preko video povezave pogovarjal s posadko na mednarodni vesoljski postaji. S tem dejanjem je želel spomniti na zadnji polet vesoljske ladje Endeavour, so sporočili iz slovenskega uredništva Radia Vatikan.

Dogodek je bil napovedan že za 4. maj, vendar je bil zaradi tehnične okvare prestavljen na soboto, 21. maja. Mednarodna vesoljska postaja se trenutno nahaja približno 400 km nad Zemljo in jo obkroži v približno 90 minutah. Sveti oče je med satelitsko povezavo astronavte spremljal preko zaslona, medtem ko je dvanajst članov mednarodne ekipe na vesoljski postaji lahko le slišalo njegov glas.

Po uvodnih pozdravih in predstavitvi je sveti oče astronavte kratko nagovoril, nato pa jim je zastavil pet vprašanj, saj je bil ta izredni dogodek zamišljen kot pogovor. „Človeštvo doživlja obdobje izredno hitrega napredka na področjih znanstvenega znanja in tehničnih sredstev. Vi ste na nek način naši predstavniki. Ko greste preko meja našega vsakodnevnega bivanja, ste na čelu človeškega raziskovanja novih prostranstev in možnosti za našo prihodnost. Mi vsi občudujemo vaš pogum, pa tudi disciplino in zavezanost, s katerima ste se pripravili na to poslanstvo. Prepričani smo, da vas navdihujejo plemenite misli in da nameravate rezultate vaših raziskav in prizadevanj dati na razpolago celemu človeštvu ter za skupno dobro.“

„Zelo rad bi slišal, da mi vi poveste o svojih izkušnjah in svojem razmišljanju,“ je sveti oče nato nagovoril astronavte. Njegovo prvo vprašanje je bilo povezano s prispevkom znanosti k svetovnemu miru. Zanimalo ga je, če med opazovanjem Zemlje od zgoraj kdaj razmišljajo o tem, ali pa o tem, kako narodi in ljudstva živijo skupaj, če se jim zdi z njihovega pogleda jasneje, kako zelo nesmiselno je spopadanje in pobijanje med ljudmi na istem planetu, katerega oni obkrožijo nekajkrat na dan. Predstavnik posadke mu je odgovoril, da so povod za marsikateri boj na Zemlji naravni viri in da bi morda prav vesoljska postaja lahko predstavljala zgled, kako uporabljati nove tehnologije, kar bi pomenilo tudi manj nasilja.

Nato je sveti oče astronavte povprašal, če lahko vidijo kakšna znamenja pojava, na katerega znanstveniki pogosto opozarjajo. Gre za spreminjanje okolja, problem, glede katerega je potrebno razviti večjo odgovornost. Na to vprašanje so mu odgovorili, da lahko hkrati opazujejo lepoto in krhkost našega planeta. Atmosfera je z njihovega stališča recimo videti kot tanek papir.

„Vaša trenutna izkušnja je hkrati posebna in zelo pomembna. Ko se boste vrnili, vas bodo občudovali in obravnavali kot junake, katerih govorjenje in delovanje bo imelo veljavo. Kaj bo najpomembnejše sporočilo, katerega bi želeli prinesti, še posebej mladim?“ To je bilo papeževo tretje vprašanje. Astronavti so poudarili, da je Zemlja najlepši planet, ki ga lahko opazujejo, da pa je nad njimi še veliko neraziskanega prostora. In prihodnjim generacijam bi radi rekli, da lahko dosežejo še veliko, če bodo sodelovali.

Potem je spomnil na molitev in Stvarnika. Raziskovanje vesolja je namreč očarljiva znanstvena pustolovščina, vendar pa je tudi „pustolovščina človeškega duha, mogočna spodbuda za razmišljanje o izvoru in usodi sveta ter človeštva.“ Vernike pogosto prav pogled v brezmejno nebo nagne k premišljevanju o Stvarniku in skrivnosti Njegove veličine. Sveti oče je na tem mestu pojasnil simbolični pomen srebrnega odlikovanja, katerega je podaril italijanskemu polkovniku Robertu Vittoriju. Je znamenje papeževe soudeležbe pri njihovem poslanstvu, na njem pa je upodobljeno stvarjenje človeka. Vprašal jih je, če se med svojim napetim delom kdaj ustavijo in pomislijo na Stvarnika ali morda celo molijo. Eden izmed astronavtov je dejal, da je njihovo delo res napeto, da pa imajo zvečer čas, da pogledajo ven in predvsem dol, na Zemljo, ter da ta pogled tako osvoji njegovo srce, da moli zase, za svojo družino in za prihodnost.

Na koncu je Benedikt XVI. zastavil še posebno vprašanje italijanskemu astronavtu in inženirju Paolu Nespoliju. Izvedel je namreč, da je v preteklih dneh umrla njegova mama. Že pred tem je izrazil zaskrbljenost za zdravje žene drugega astronavta, ki je bila pred kratkim žrtev nekega napada. Tako je sveti oče pokazal tudi zanimanje za njihova življenja, za doživljanje ločenosti od svojih domačih in jim izkazal svojo osebno bližino. Nagovorjeni astronavt mu je odvrnil, da je molitve z Zemlje lahko čutil kljub oddaljenosti in da mu je bila v veliko tolažbo, tako kot tudi bližina ostalih članov posadke.

Dvajset minut trajajočo povezavo, ki se je zaključila s prisrčnim pozdravom, je papež Benedikt XVI. povzel z besedami: „Dragi astronavti, toplo se vam zahvaljujem za to čudovito priložnost, da smo se srečali in pogovarjali. Meni in mnogim drugim ste pomagali skupaj premišljevati o pomembnih stvareh, ki zadevajo prihodnost človeštva. Želim vam vse dobro za vaše delo in uspeh vašega velikega poslanstva v službi znanosti, mednarodnega sodelovanja, verodostojnega napredka ter miru na svetu. Še naprej vas bom spremljal v mislih in molitvah ter z veseljem vam podeljujem svoj apostolski blagoslov.“