Fiskalni svet skrbi javnofinančni položaj Slovenije
Slovenija
Vse države območja evra ter ZDA in Velika Britanija imajo zaradi svetovne finančne in gospodarske krize velike javnofinančne težave. Slovenija sodi med države z zmernimi javnofinančnimi težavami, a fiskalni svet vseeno skrbi naš položaj. Predsednik Marjan Senjur je ob predstavitvi drugega letnega poročila povedal, da je razlogov za to več.
Prvi razlog za zaskrbljenost je visok primanjkljaj. "Saldo javnih financ leta 2010 je približno takšen, kot je bil leta 2009, in letos naj bi bil predvidoma na isti ravni, torej okrog dveh milijard evrov," je pojasnil Senjur. V prihodnjem letu naj bi se primanjkljaj zmanjšal, a bo na ravni poldruge milijarde evrov, kar je po njegovih besedah še vedno veliko. "Država torej tekoče troši več, kot je sposobna zbrati prihodkov," je dodal. Drugi razlog za skrb je po njegovem kopičenje javnega dolga. Leta 2008 je znašal približno 8,4 milijarde evrov, prihodnje leto naj bi znašal že 17 milijard evrov, kar predstavlja 45 odstotkov bruto domačega proizvoda. Kot tretji razlog Senjur omenja tako imenovani implementacijski deficit, s čimer ima v mislih zmanjšano možnost vlade, da ukrepa oziroma uvaja spremembe za zaščito javnih financ.
Fiskalni svet za enakomerno razporeditev bremen
Senjur je poleg tega predstavil tudi glavne dileme, ki izvirajo iz gradiv oziroma dokumentov vlade. Ena se nanaša na vprašanje, kako zarezati v javne izdatke z namenom fiskalne konsolidacije. Fiskalni svet meni, da bo ta najbolj bremenila ljudi z nizkimi dohodki. Senjur ob tem pojasnjuje, da bi bolj enakomerna razporeditev bremena na vse družbene skupine reforme zagotovo naredila bolj sprejemljive za javnost. Še ena dilema se nanaša na vprašanje tehtanja med dolgom in davki. Senjur je prepričan, da bo treba razmisliti, kako javni dolg ne samo stabilizirati, ampak tudi zmanjšati. Pri tem v fiskalnem svetu menijo, da javnega dolga ne bo možno znižati, ne da bi povečali javnofinančne prihodke. "Razmeram v gospodarstvu se moramo prilagajati tudi z davki," je dejal Senjur, a dvomi, da bo obstoječa vlada uspela doseči kakšno spremembo na tem področju, saj so prihodnje leto volitve. Po njegovem je treba pripraviti dolgoročno davčno strategijo, ki presega mandat ene vlade in bo omogočal zmanjšanje dolga.
