DZ končal drugo branje zakonika, potrdil je dopolnilo SDS o zunajzakonski skupnosti
Slovenija
Poslanci so končali drugo branje predloga družinskega zakonika. Z 41 glasovi za in 40 proti so sprejeli dopolnilo SDS, da je zunajzakonska skupnost življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta voljo po skupnem življenju s podpisom izrazila pred državnim organom ali se jima v tej vezi rodi otrok. Temu je sicer koalicija v razpravi nasprotovala.
Poslanci so sicer zavrnili številna druga dopolnila SDS, ki so v večini zadevala urejanje položaja istospolne in zunajzakonske skupnosti ter zakonske zveze. Med drugim tudi dopolnilo, da lahko otroka posvojita le zakonca, moški in ženska, ter še, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine.
Dopolnilo glede zunajzakonske skupnosti so sicer zavrnili poslanci SD, Zares in LDS, podprli pa poslanci SDS, SNS, SLS in nepričakovano tudi DeSUS. Kot je v razpravi dejal France Cukjati (SDS), je nedopustno, da država žensko in moškega, ki "slučajno dalj časa" živita skupaj, samovoljno obsodi na pravne posledice, ki veljajo za zakonsko skupnost.
Največ vroče krvi je v razpravi povzročal poskus izenačevanja istospolnih skupnosti z zakonsko zvezo moškega in ženske, čemur se je opozicija uprla. Po mnenju opozicije, ki napoveduje tudi referendum, bi morali položaj istospolnih zvez urejati v drugem zakonu. Medtem pa koalicija vztraja, da sodijo v zakonik.
Družinski zakonik je v javno razpravo stopil že septembra 2009, v parlamentarni obravnavi je leto dni. Člani odbora za delo so mu v drugem branju namenili več kot 60 ur. Ker prvotni predlog družinskega zakonika ni imel dovolj podpore med poslanci, je ministrstvo za delo predlagalo kompromisni predlog, po katerem istospolni par ne more skleniti zakonske, temveč partnersko skupnost. Skupaj ne moreta posvojiti otroka, lahko pa eden posvoji otroka drugega.
Predlog je pridobil podporo SD, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev, s tem pa je morebiti zakonik izgubil podporo LDS, ki na kompromis ne pristaja. Obenem predloga ne podpira niti opozicija, ki pa skupaj s Civilno iniciativo za družino in pravice otrok v primeru sprejetja zakonika napoveduje referendum. Usoda zakonika tako ostaja negotova, tretja obravnava ga čaka na prihodnji seji DZ.
Zakoniku ostro nasprotuje opozicija
France Cukjati iz SDS-a je v razpravi ob 3. členu poudaril, da je v dosedanjem zakonu pomen zakonske zveze v zasnovanju družine, ki ga je vlada v novem predlogu izpustila. "To je za nas pomembno, ker pomeni edino povezavo med zakonsko zvezo in družino," trdi Cukjati. "Imamo negativno diskriminacijo, zaradi tega se nekateri nikoli ne poročijo, ker ima mati samohranilka več pravic, s tem pa otroka prikrajšajo za neposredno očetovstvo," je prepričan Cukjati. "Ta zakon nastavlja situacijo, ko resnično ne bomo več imeli pozitivne diskriminacije zakonske zveze," je sklenil.
"Vse nagrade za tiste, ki načrtno ustvarjajo družine, so pošle," meni Jakob Presečnik iz SLS-a. Zatrdil je, da v stranki ne bodo vlagali nobenih amandmajev, saj ni možnosti, da bi bil kakšen sprejet, "koalicija pa ne misli umakniti nobenega od spornih členov". "Poslanci Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da je nujno ohraniti tradicionalno zasnovo družine in zato tudi ohraniti tradicionalno zakonsko zvezo, katere namen je in bo v snovanju družine. O tem govori tudi amandma sicer k 3. členu, moral pa bi biti zajet podobno predvsem tudi v 2. členu. Zato bomo storili vse, da se prepreči taki usoden poseg v našo družbo. Zato bo Poslanska skupina SLS te vrednote v primeru sprejetja tega predloga Družinskega zakonika branila z vsemi razpoložljivimi postopki, tudi z nakladnim zakonodajnem referendumom," je povedal Presečnik.
