17. maj - svetovni dan hipertenzije
Slovenija | 17.05.2011, 03:54
Hipertenzijo oziroma zvišan krvni pritisk strokovnjaki imenujejo tudi "tihi ubijalec". Bolniku namreč ne povzroča večjih težav oziroma škode niti ne opazi. Da bi ljudje bolje spoznali ta zelo pogost pojav, ki predstavlja globalen zdravstveni problem, je od leta 2005 17. maj dan hipertenzije.
Krvni pritisk je tisti pritisk, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče, in je odvisen od delovanja srca, togosti oziroma krčljivosti žile ter volumna krvi. "To si lahko predstavljamo kot vodo v vodovodnem omrežju," je v pogovoru za naš radio povedala predsednica sekcije za arterijsko hipertenzijo pri Slovenskem zdravniškem društvu Jana Brguljaj-Hitij.
Kako merimo krvni tlak?
Poznamo sistolični oziroma "zgornji" krvni pritisk, ki ga izmerimo takrat, kadar srce iztisne kri v žilje, in diastolični oziroma "spodnji" krvni pritisk, ki ga izmerimo, ko srčna mišica počiva. Pri tem nam, če to počnemo sami, doma, pomagajo oscilometrični merilniki. "To so merilniki, ki imajo nadlahtno manšeto. Manšeto namestimo na nadlaht in z avtoamtskim merilnikom izmerimo krvi pritisk," pojasnjuje Brguljaj-Hitijeva. Strokovnjaki pravijo, da so dobri le merilniki, ki merijo pritisk na nadlahti. "Zelo velikokrat priporočajo tako imenovane zapestne merilnike, ki pa niso točni," predsednica dodaja sekcije za arterijsko hipertenzijo.
O vrednostih …
Krvni pritisk merimo v enotah, imenovanih milimetri živega srebra, ponavadi okrajšano mmHg. Brguljaj-Hitijeva poudarja, da si moramo zapomniti dve vrednosti: 140 in 90. Prva predstavlja sistolični, druga diastolični krvni pritisk. "To sta vrednosti, ki naj jih posameznik ne bi prekoračil, ko izmeri svoj krvni pristisk. Če je pritisk večji, to pomeni, da je večja verjetnost za srčno-žilna obolenja," opozarja. Kot še pravi, je nujno spremljati vrednosti krvnega pritiska, saj ga le tako "lahko diagnosticiramo".
- optimalni krvni pritisk: manj kot 120/80
- visoko normalni krvni pritisk: 130/85 do 139/89
- hipertenzija 1. stopnje: 140/90 do 159/99
- hipertenzija 2. stopnje: 160/100 do 179/109
- hipertenzija 3. stopnje: več kot 180/110
Visok krvni je lahko posledica različnih dejavnikov
Dejavniki visokega krvega tlaka, na katere nimamo vpliva so: dednost (sorodniki imajo ali so imeli visok krvni tlak), starost (po 45 letu se krvni tlak viša) in spol (moški so bolj ogroženi od žensk). "Stres, prekomerna telesna teža, premalo fizične aktivnosti, prevelik vnos soli, pa so med drugim tisti dejavniki, na katere lahko vplivamo," še našteva Brguljaj-Hitijeva.
Trajno previsok krvni tlak pomeni večjo verjetnost za možgansko kap, srčno-mišični infarkt, ledvično odpoved in bolezen arterij z motnjami prekrvitve organov in tkiv. "Zdravljenje visokega krvnega pritiska je neboleče in je lahko zelo uspešno ter preprečuje vse omenjeno. Če smo pozorni na svoj krvni pritisk, se začnemo pravilno in pravočasno zdraviti z zdraviliter ob tem upoštevamo zdrav način življenja, lahko te dogodje preprečimo," poudarja predsednica dodaja sekcije za arterijsko hipertenzijo. "Veliko je odvisno od nas samih, a to je tudi najtežje. Najlažje je zaužiti tableto, veliko težje pa se je podati na sprehod ali se izogniti določenemu stresu oziorma ga kompenzirati na kakšen drugačen način," še dodaja.
Previsok krvni pritisk ogroža več kot polovico odraslih Slovencev
Podatki kažejo, da ima več kot vsak drugi odrasli prebivalec naše države previsok krvni tlak. "Smo nekako v evropskem oziroma svetovnem povprečju," omenja Brguljaj-Hitijeva, ki jo skrbi predvsem to, da se Slovenci premalo zavedamo posledic hipertenzije. Da visok krvni tlak ni tako nedolžna stvar, skuša opozarjati svetovni dan hipertenzije. Pri nas so bile prireditve ob tem dnevu že 7. maja.
