6500 ha koruze še neposejane

Slovenija | 04.05.2011, 14:58

V Sloveniji še vedno velja prepoved setve koruze, katere seme je bilo, zaradi pravil boja proti koruznemu hrošču, obdelano z dvema insekticidoma: Poncho in Cruiser. Prepoved je bila sprejeta preventivno, dokler se ne ugotovijo natančni vzroki, zakaj je v enem delu Pomurja pred velikonočnimi prazniki prišlo do pomora čebel. Kot kaže, bo prepoved ostala veljavna tudi v naslednjih dneh.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vsem kmetom, ki bi letos, zaradi pravil boja proti koruznemu hrošču, morali sejati tretirano seme, svetujejo, da ob setvi uporabijo talni herbicid, ali pa med rastno dobo koruzo škropijo s predpisanim insekticidom ali pa se odločijo za spremljanje napada tega škodljivca s pomočjo ustreznega števila naletnih lepljivih plošč in se nato odločajo za škropljenje oziroma opustijo pridelavo koruze na teh površinah v prihodnjem letu.

V praksi pa to pomeni, da zaradi omejenega dostopa do sejanic, ki bi lahko skupaj s semenom sejale talni insekticid, pa tudi skoraj nemogoče praktične izvedbe poletnega škropljenja koruznih polj, ostaja kot alternativa le spremljanje populacije koruznega hrošča med vegetacijo in drugo leto nujna uvedba kolobarja.

Ali bo na voljo dovolj netretiranega semena ustreznih hibridov?

Dr. Dušica Majer, vodja oddelka za rastlinsko pridelavo na KGZS navaja, da je v Sloveniji trenutno neposejanih 6500 hektarjev koruze ali približno 10 odstotkov. Kmetom svetuje, da se priporočil ministrstva držijo, hkrati pa ugotavlja, da je za kmete trenutno edina realna tretja možnost od prej omenjenih, torej spremljanje napada koruznega hrošča in striktna uvedba kolobarja:

„To je realna možnost, ki pa je s stališča dobre kmetijske prakse pravzaprav najmanj priporočljiva, ker se vsi skupaj bojimo večjega napada koruznega hrošča!“

Majerjeva kmete opozarja, naj svojim kmetijskim svetovalcem čimprej prijavijo, koliko tretiranega semena, ki ga ne smejo posejati imajo, da ga bodo lahko nadomestili z netretiranim.

„Potrebno je delovati v tej smeri, da bo čimprej kmetom na voljo dovolj netretiranega semena ustreznih hibridov, ki jih v tem trenutku potrebujemo in da bodo kmetje tudi dobili povrnjenene stroške, ki so nastali zaradi nabave netretiranega semena.“

Sindikat: Odredba je le v škodo kmetov, dokazov ni

Na Sindikatu kmetov Slovenije pa so v odprtem pismu Ministru za kmetijstvo mag. Dejanu Židanu zapisali, da je vzrok za pomor čebel „nekje drugje“ in zato pozivajo strokovnjake, da se resno lotijo odkrivanja vzrokov za množičen padec čebel v Pomurju.

„Doslej ni bilo še nikjer ugotovljeno in dokazano, da so semena koruze dodelana z aktivnimi snovmi vzrok za padec oziroma pomor čebel. Posledično bi lahko pričakovali padec čebel tudi na drugih območjih Slovenije in ne samo v Pomurju. Namreč na Gorenjskem, Prlekiji, Apaški dolini, Ptujskem polju kot tudi Krškem polju, so njive koruze in oljne ogrščice, pa ne prihaja do nobenih zapletov, kaj šele pomorov čebel,“ še menijo v Sindikatu kmetov in ministra opozarjajo:

„ Odredba je bila sprejeta neutemeljeno in nestrokovno in le v škodo kmetov. Polja bi morala biti že posajena s koruzo oziroma bi morali koruzo sejati v teh dneh, semenarne pa nimajo in nam ne morejo zagotoviti nadomestnega semena, posledično tako sploh ne bomo mogli sejati koruze, ki je glavna energijska krmna sestavina v prehranskem obroku naših domačih živali.“

Povezava do navodil kmetom (spletišče KGZS).