Neuničljivo upanje in veselje
Cerkev po svetu | 03.04.2011, 22:35
Evangeljski odlomek 4. postne nedelje je danes opoldne papežu Benediktu XVI. služil za osnovno sporočilo nagovora pred molitvijo angelovega čaščenja in blagoslovom. Gre namreč za izjemno bogato evangeljsko vsebino, ki odpira obzorja ne le v prepoznavanje človekove telesne bolezni, temveč vodi do spoznanja, da Jezusovo ozdravljenje seže mnogo globlje. Jezusovo delovanje pronica vse do duhovnih razsežnosti in podarja človeku odrešenje, neuničljivo upanje in veselje.
VI. postna nedelja je že od nekdaj imenovana nedelja veselja. Bliža se namreč odrešenje, ki ga prinaša Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem. Z znamenji, ki razodevajo njegovo Božjo moč pa naša srca pripravlja na ta osrednji dogodek človeške zgodovine. Papež Benedikt XVI. je na to spomnil v svojem opoldanskem nagovoru, pri čemer je opozoril na postopnost odkrivanja in prepoznavanja Odrešenika. Mož, ki je bil slep od rojstva in ga je Jezus ozdravil, je v njem najprej videl samo človeka, nato je v Jezusu odkril preroka in končno Odrešenika. Preko svetlobe za telesne oči, ozdravljeni prihaja do luči vere izražene v jasni izpovedi: „Verujem, Gospod!“
Ob tem sveti oče ugotavlja, da se v nasprotju z vero sleporojenega, skupina farizejev zakrkne v neveri in noče priznati čudeža. Množica, ki opazuje dogajanje pa ostaja ravnodušna, med njimi celo starši ozdravljenega, ki jih je strah pred sodbo ljudi.
Po tem opisu dogajanja ozdravljenja sleporojenega, papež Benedikt XVI. vpraša, kakšno zadržanje nosimo mi v odnosu do Jezusa. Tudi mi smo se zaradi Adamovega greha rodili „slepi“, a smo v krstnem studencu bili razsvetljeni s Kristusovo milostjo. V Jezusu, okrepljeni s Svetim Duhom, prejemamo moč za dobro in za zmago nad zlom. Krščansko življenje je namreč nenehno upodabljanje po Kristusu, da bi prišli do občestva z Bogom.
Krstni obred, pri katerem krščenec prejme gorečo svečo, prižgano ob veliki velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, je znamenje naše poklicanosti biti luč. Sveti oče je povabil, naj v dneh, ki nas še ločijo do Velike noči, v sebi poživimo dar, ki smo ga prejeli pri krstu in ki je včasih v nevarnosti, da bi zamrl. Zato nas je spodbudil, naj Božjo luč v sebi poživljamo z molitvijo in ljubeznijo do bližnjega.
Papež Benedikt XVI. je po molitvi angelovega čaščenja in blagoslovu spomnil na včerajšnjo obletnico smrti svojega predhodnika, častitljivega Janeza Pavla II. Zaradi bližnje njegove beatifikacije, zanj ni daroval običajne sv. maše za pokojne, temveč ga je vključil v svojo molitev v veselem pričakovanju dne, ko ga bomo lahko častili kot blaženega. Temu velikemu papežu in Kristusovemu pričevalcu se bomo lahko še bolj priporočali za priprošnjo pri Bogu, je dejal.