Za soglasje vseh in celovit sveženj
Politika Matjaž Merljak
Slovensko zunanje ministrstvo in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu sta v ponedeljek, 4. aprila 2011, objavila novo oceno petkovega dogovora o dvojezičnih napisih. Zunanji minister Žbogar meni, da mora zagotoviti cel paket ukrepov, minister Žekš pa roti enotnost Slovencev.
Slovensko zunanje ministrstvo je v odzivu na petkov dogovor glede dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem sporočilo, da jemlje dosežen okvirni dogovor na znanje, pri čemer znova poudarja, da mora ta zajemati celovit sveženj ukrepov za podporo slovenski manjšini na Koroškem, ki bo sprejemljiv za celotno manjšino.
Zunanje ministrstvo ceni napore, ki so jih predstavniki slovenske manjšine, deželne vlade v Celovcu in zveznega kanclerja vložili v pogovore za uresničitev odločb avstrijskega ustavnega sodišča glede dvojezičnih topografskih napisov in ostalih odprtih manjšinskih vprašanj, so še zapisali v sporočilu za javnost.
Kot država zaščitnica si bo Slovenija po navedbah MZZ še naprej prizadevala za celovito uresničitev vseh zavez Avstrije po 7. členu Avstrijske državne pogodbe za slovensko manjšino na Koroškem in Štajerskem.
Ministrstvo bo končno oceno rezultatov tretjega kroga pogovorov v Celovcu sicer podalo po posvetovanju s predstavniki slovenske manjšine, so še zapisali na MZZ.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je v odzivu na dogovor glede dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem dejal, da je kakršenkoli dogovor, ki ga bo slovenska manjšina soglasno sprejela, za Slovenijo dober in ga bo tudi podprla. Je pa nujno potrebno soglasje vseh treh krovnih organizacij, je poudaril minister.
Minister Žekš je v pogovoru za avstrijski radio FM4 dejal, da bo Slovenija podprla dogovor, ki ga bo slovenska manjšina soglasno sprejela s strinjanjem vseh treh krovnih organizacij. Je pa njihovo soglasje nujno potrebno, na kar pa bi lahko vplivala tudi Avstrija z boljšim definiranjem vzporednega svežnja o financiranju dejavnosti manjšine, je dejal.
Glede neuradnih informacij na avstrijskem Koroškem, da so poleg skupnih pogajanj med predstavniki avstrijskih oblasti in slovenske manjšine potekala tudi ločena pogajanja z eno izmed krovnih organizacij koroških Slovencev, pa je Žekš dejal, da če je do teh pogajanj res prišlo, to razume kot poskus razbijanja slovenske enotnosti. Slovenski predstavniki ne bi smeli pristati na to, če so želeli predstaviti skupna stališča, je poudaril v pogovoru za radio FM4, ki so ga posredovali iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Če se izkaže, da ni enotnosti med krovnimi organizacijami, Slovenija takega sporazuma po mnenju Žekša ne bo mogla podpreti. Potrebno bo nadaljevati s pogajanji, da bi prišli do rešitve, ki bo sprejemljiva za vse tri krovne organizacije.
Žekš upa, da bo Avstrija to razumela in storila vse za dober in trajen dogovor. V kolikor jim to ne bo uspelo, se bo problem prenesel na prihodnje generacije, kar se je že prevečkrat zgodilo, je opozoril minister za radio FM4, ki je del nacionalnega radia ORF.
Mladinske organizacije koroških Slovencev so se v ponedelek z nezadovoljstvom odzvale na dosežen kompromis. Po njihovi oceni rešitev predstavlja protiustavno ravnanje Avstrije in njenih predstavnikov.
Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem, Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju, Klub slovenskih študentk in študentov Gradec, Koroška dijaška zveza in Mlada Enotna lista so tudi pozvali k odstopu zunanjega ministra Samuela Žbogarja in državnega sekretarja na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisa Jesiha, ki po njihovi oceni "predstavljata neznosno hlapčevsko držo Republike Slovenije v tem vprašanju".
Kot še poudarjajo mladinske organizacije koroških Slovencev, gre za rešitev, ki je zaradi "izpodrinjenja 7. člena Avstrijske državne pogodbe skregana z mednarodnim pravom", za slovensko manjšino pa "pomeni ponovno poniževanje".
"Število 273 krajevnih napisov, ki temelji na načelih razsodb avstrijskega ustavnega sodišča, je minimum, ki ga demokratična Avstrija dolguje slovenski narodni skupnosti in se je ne sme označiti za maksimalno rešitev," še opozarjajo mladinske organizacije koroških Slovencev.
