Nadškof Anton Stres
Velikonočni voščili ljubljanskega in mariborskega nadškofa
Slovenija | 23.04.2011, 16:30
"Na veliki petek je svet zajela tema in tudi nam se marsikateri dan zdi podoben velikemu petku, toda svetloba velikonočnega jutra preganja temo," v velikonočnem voščilu poudarja ljubljanski nadškof msgr. Anton Stres.
V evangeliju beremo, da je na veliko noč Jezus prišel, stopil v sredo med svoje učence in jim rekel: »Mir vam bodi!« (Jn 20,19).
Vstali Gospod se odslej nahaja med nami, v srcu človeške zgodovine, sredi našega veselja in naše žalosti, sredi sveta, kakršen je, z njegovimi dobrimi in slabimi platmi, tudi sredi Cerkve, ki ni izvzeta iz trenutkov slabosti, preizkušenj in težav, ter nam vsem odpira vrata upanja v odrešenje. Zato nam govori: Mir vam bodi!
Jezusova velikonočna zmaga nad zlom je in ostaja središče, ki nam zagotavlja premoč dobrega nad zlom, zmago ljubezni nad sovraštvom in življenja nad smrtjo.
Na veliki petek je svet zajela tema in tudi nam se marsikateri dan v življenju zdi podoben velikemu petku. Toda svetloba velikonočnega jutra kot pojemo pri velikonočnem bogoslužju, »preganja zlobo« in temo. Naj ob letošnjih velikonočnih praznikih obsije tudi vašo življenjsko pot, posebej tiste med nami, ki jih tarejo preizkušnje, izgube in strah. Utrdi naj nas tudi v vedrem zaupanju in pogumnem prizadevanju za vse dobro med nami.
Želim vam veselo in blagoslovljeno Veliko noč!
Kot pomladansko prebujanje narave osmisli njeno zimsko mirovanje, tako tudi v človeku vse hrepeni po smiselnosti vsakega trenutka njegovega življenja, pa je v velikonočni poslanici poudaril mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek.
Kot pomladansko prebujanje narave osmisli njeno zimsko mirovanje, tako tudi v človeku vse hrepeni po smiselnosti vsakega trenutka njegovega življenja. Tudi tistih trenutkov, ki s trpljenjem in bolečino razodevajo bolj smrt kot življenje.
Človek je v sebi ena sama »žeja« po smislu, končno po ljubezni, ki edina more osmisliti življenje, in če te žeje ni mogoče »odžejati« z ničemer, vodi v obup.
Tudi letošnje praznovanje krščanske velike noči spet prinaša odgovor: s Kristusovim vstajenjem vse, prav vse, dobi dokončni smisel! Že z obuditvijo Lazarja, ki se je zgodila kakšen teden prej, je Kristus razodel, da je zmagan tudi »zadnji sovražnik človeka« (1 Kor 15,26) – to je smrt, ki zdaj ni več zadnji gospodar življenja. Jezusovo vstajenje gre še korak naprej, saj Jezus več ne umrje, kot je Lazar, ampak vstopi v dokončno skupnost večnega življenja z Očetom življenja.
Kako močno človek res hrepeni po takšnem življenju, razberemo tudi iz tega, kaj vse je danes pripravljen storiti, da bi mejo smrti pomaknili vsaj malo naprej. S pomočjo medicine, alternativnih načinov in celo magičnih sredstev, bi ji radi ubežali. A je vse zaman. Res nas tudi Kristus ne reši telesne smrti, nas pa odreši v njej. Omogoči nam smrt živeti na nov način in zato tudi vse ostalo življenje na bolj kvaliteten način. Sami, brez Kristusovega vstajenja, poznamo le življenje, zaprto v egoizem, ki se vedno konča s smrtjo. Velika noč pa oznanja, da je tu Nekdo, ki pozna smrt, ki je za življenje. To je smrt, ki je darovanje življenja iz ljubezni. Kristus je edini zmogel smrt na križu, ki predstavlja vrhunec zla v človeku, preobraziti v vrhunec dobrega, ki ga Bog želi podariti človeku.
Takšne velikonočne pomladi smo tudi letos potrebni vsi: cerkvena občestva, naša domovina in država, ujeta v referendumski krč needinosti, naše družine in podjetja, delavci, ki imajo delo, in oni, ki so ga izgubili; sprejeti in nesprejeti … izkoriščani in ubogi, razočarani in bolni enako kot srečni in zdravi. Morda je težko povezati veliko noč s trenutnim doživljanjem najrazličnejših kriz; osebnih, zakonskih, družinskih in družbenih katastrof, novih vojnih žarišč in ponovnega teptanja človeškega dostojanstva … A sporočilo je preprosto: samo človek, ki pozablja nase zato, da bi v ljubezni prednostno poskrbel za bolj potrebne, kot je sam, lahko prinese prave rešitve na vseh področjih.
Vsem kristjanom, ki letos istočasno praznujemo veliko noč, in vsem ljudem dobre volje želim blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj nas iz zime samoljubne naravnanosti prebudijo v dar drug drugemu iz ljubezni. Kajti le ljubezen preživi smrt! In Bog je ljubezen!
