Na referendum tudi zaradi omejevanja sosedske pomoči
Slovenija | Tanja Dominko
Državni zbor bo na današnji izredni seji med drugim določil datum za referendum o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Referendum naj bi bil po predlogu odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide 5. junija.
V zahtevi za razpis referenduma so poslanci SDS in SNS zapisali, da se jim zdi zakon neustrezen predvsem zaradi nedopustnega omejevanja sosedske pomoči, neustreznega urejanja kratkotrajnega dela za osebe, ki opravljajo samostojno ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, napačnega cilja, nesorazmernih sankcij za fizične osebe in nedorečenih posledic pri odkritju dela na črno ter neustrezne opredelitve pojma brezplačno delo.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je na včerajšnji seji odbora ocenil, da je zahteva za referendum predvsem politično motivirana in da nima zveze z vsebino zakona. "Gre za poskus onemogočanja dela vlade in dela državnih ustanov," je zatrdil in dodal, da je edina vsebinska zadeva, vsebovana v zahtevi, očitek zakonu, da omejuje sosedsko pomoč. Ob tem je znova opozoril, da zakon sosedsko pomoč izvzema iz dela na črno in da je v primerjavi s sedaj veljavnim zakonom določil omejitev le v smeri, da sosed svojemu sosedu ne bo več mogel nuditi brezplačne pomoči, če bo šlo za dejavnost, ki jo opravlja poklicno.
Ob tem velja omeniti tudi stališče, ki ga je ob zakonu pred časom zapisal pravnik prof. dr. Miro Cerar. Po njegovem smo pri tem zakonu priča še eni norosti, ki jo bo nad svojimi državljani zagrešila oblast. Kot pravi, je v času krize, ko se znaten del prebivalstva sooča z materialno revščino in ko kronično zmanjkuje optimizma in zaupanja v državne institucije, "še posebej pomembno, da ostanemo ljudje, človečni v tolikšni meri, da bomo v stiski priskočili drug drugemu na pomoč. Ko doživimo takšno ali drugačno nesebično pomoč, se zavemo, kako pomembno in prijetno je biti človeku človek". Žal vlada, kot piše dr. Cerar, očitno meni, da kriza ni dovolj. „Omejitev dela na črno v okviru t.i. medsosedskih razmerij je z vidika reševanja države kapljica v morju, z vidika poslabševanja medčloveških odnosov pa pravi niagarski slap onesnažene vode. Gre za še en manever- zavestni ali nezavestni- preusmerjanja pozornosti z resničnih problemov na bolj ali manj zanemarljive.“ Cerar je prepričan, da bi bila „naša država, če bi bilo na ravni političnih in gospodarskih elit dovolj poštenosti in volje, danes mnogo bogatejša in ekonomsko uspešnejša, ljudje pa bi bili bolj razumevajoči do težavnosti izvajanja oblasti ter do splošne nuje zategovanja pasu v času svetovne in domače krize“. Svoje razmišljanje o zakonu o preprečevanju in zaposlovanju dela na črno pravnik dr. Miro Cerar, predavatelj na pravni fakulteti v Ljubljani, takole sklene: „Ali torej nekdo, ki poklicno opravlja neko dejavnost, te ne more in ne sme opravljati za soseda brezplačno, zgolj kot prijateljsko, solidarnostno pomoč? Ali nam zakon sploh sme prepovedati, da delujemo prostovoljno in brezplačno v prid sočloveku, sodržavljanu?“ Opisana ideja je po besedah Cerarja družbeno destruktivna, zato upa, da bo vlada od nje odstopila.
