Malo delo, veliko besed
Slovenija | 05.04.2011, 11:00 Tanja Dominko
Predreferendumska kampanja je te dni na vrhuncu. Tokrat se je precej vneto in finančno okrepljeno (s 100.000 evri proračunskega denarja) loteva tudi vlada. Novinarske konference so precej pogost pojav, priča smo tudi precej agresivni medijski kampanji. Kaj pa vsebina?
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je na zadnji novinarski konferenci znova zatrdil, da bo malo delo prineslo bistveno več socialnih in ekonomskih pravic vsem začasnim in občasnim delavcem, kot pa jih zagotavlja trenutni sistem. V kolikšni meri bi novi zakon vplival na stopnjo brezposelnosti, težko oceni, predvideva pa, da bi na ta račun v začetku prišli do 10.000 več rednih delovnih mest.
Na novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so se med drugim strinjali, da trenutno veljavni sistem študentskega dela ni najboljši, pa vendar dvomijo, da je prava rešitev zakon o malem delu. Na konferenci je sodeloval tudi Sindikat upokojencev Slovenije. Po besedah njegovega predsednika Miloša Mikoliča je zakon o malem delu škodljiv, saj bo precej slabše polnil pokojninsko blagajno; prispevki od malega dela znašajo dobrih devet odstotkov, od rednih služb pa dobrih 24 odstotkov. Na vprašanje, zakaj se je Zveza društev upokojencev Slovenije odločila za podporo zakona, pa Mikolič odgovarja, da so zadaj gotovo finančni interesi: „Računajo na to, da bodo njihova društva prevzela servis, prek katerega bodo zaposlovali starejše!“
Na okrogli mizi ljubljanske študentske organizacije je poslanec Zares Vito Rožej včeraj dejal, da je zakon o malem delu dejansko podzakonski akt pokojninske reforme, z njegovo uvedbo pa je potrebno počakati. Kar bi poleg štipendij in dela po njegovem mnenju morali ponudit mladim, so tudi stanovanja. Predsednica uprave Fundacije Študentski tolar Sanja Leban je menila, da Zakon o malem delu pod krinko ureditve študentskega dela reformira trg dela, ki ne bo dober za mlade. Po besedah sociologinje Valerije Korošec je problem sedanjega študentskega dela to, da je cenejše zaradi prispevkov in davkov, zato je po njenem mnenju rešitev v obdavčitvi vseh oblik dela enako. Pravnik Andraž Teršek je kritično ocenil delo politike, saj so po njegovem mnenju "nesposobni, brez vizije, predvsem pa se ukvarjajo sami s sabo". Zakon o malem delu pa je, kot pravi, "žaljenje inteligence, saj ne bo prinesel nič dobrega".
Ekonomist dr. Janez Šušteršič je za časnik Finance med drugim zapisal, da zamisel o uvedbi malega dela ni slaba, vendar je zakon napisan tako, da dobre zamisli ne bodo zaživele, slabe pa se bodo obdržale. Med slednjimi omenja dejstvo, da bo zakon študentsko delo „podražil za dobrih 15 odstotkov, težavnejši bodo administrativni postopki, uvajajo se povsem nove omejitve za delodajalce. Tudi študentom, ki ne bodo izkoristili svoje kvote ur, se bo torej lahko zgodilo, da ne bodo mogli delati, ker bo omejitev presegel njihov delodajalec.“ Po prepričanju Šušteršiča zakon o malem delu ne odpravlja absurda, da se iz dajatev za delo financirajo politično vplivne politične skupine, pač pa se krog še razširja. „Poleg študentskih bodo zdaj denar iz koncesij dobivale tudi upokojenske organizacije.“ Šušteršič opozarja tudi, da se bo malo delo delno sicer res štelo v pokojninsko dobo, vendar pa ne bo pripomoglo k temu, da bi bila pokojnina na koncu kaj višja. „Gre samo še za en vir, ki ga je vlada našla za polnjenje javnih blagajn." Kot sklene, je manjša škoda, če ostanemo pri tem, kar imamo.
Nekdanja ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman prav tako zakona o malem delu ne podpira, pravi, da gre za „delo do smrti, ki je slabo plačano delo, negotovo in nezaščiteno“. Sporno se ji zdi predvsem to, da zakon ne zagotavlja pravic, ki sicer pripadajo delavcem. Kot poudarja, upokojenci ne potrebujejo malega dela. „Tisti, ki lahko, že zdaj delajo prek avtorskih pogodb in drugih pogodb o delu." Na očitek, da se proti zakonu o malem delu najbolj borijo študentske organizacije, češ da bodo zdaj zaslužile manj, Cotmanova odgovarja, da bi spremembe lahko dosegli že s spremembami zakona o študentskem delu. „Žalostno je, da so koncesije res neracionalno razdeljene iz študentskega dela. Še vedno dobijo večji odstotek koncesije študentski servisi, le 25 odstotkov od koncesije gre za štipendije. Razmerje bi bilo treba spremeniti, da bi 80 odstotkov namenili za štipendije. To bi lahko uredili s spremembo zakona o študentskem delu in izboljšati zakon o štipendiranju, ki zdaj prihaja.“
Predavatelj na Fakulteti za uporabne družbene študije dr. Matevž Tomšič je za naš radio dejal, da se, po anketah sodeč, vladi ne obeta nič dobrega. „Razmerje med tistimi, ki zakon podpirajo, in tistimi, ki ga zavračajo, govori v prid nasprotnikom. Vlada je zato v precej težkem položaju.“ Na vprašanje, ali je dobro porabila proračunska sredstva v višini 100.000 evrov, ki jih je namenila za predreferendumsko kampanjo, pa Tomšič odgovarja, da ji kaj drugega kot aktivno sodelovanje v kampanji ni preostalo. „Res pa je, da se ji to lahko hitro vrne kot bumerang, češ da po nemarnem porablja davkoplačevalski denar, “ sklene Tomšič.
