Pogovor o malem delu
Pogovor o: pred referendumom o malem delu
Slovenija
V oddaji Pogovor o smo soočili tako zagovornike kot nasprotnike zakona o malem delu. Gostili smo državno sekretarko na ministrstvu za delo dr. Anjo Kopač Mrak, Gorana Lukića iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, poslanca SD Matevža Frangeža, iz Slovenske demokratske stranke pa se nam je pridružil Žan Mahnič. Vsi prisotni so se strinjali, da je študentsko delo trenutno neprimerno urejeno, vendar pa se njihova stališča do uvedbe malega dela kot njegovega nadomestka močno razlikujejo.
Malo delo uvaja omejen zaslužek, tako za študente kot za upokojence in tudi brezposelne. Letni znesek je navzgor omejen na 6000 evrov bruto. Poleg tega uvaja tudi število ur, ki jih posameznik lahko opravi letno. Za študente je omejitev na letni ravni 720 ur, na ministrstvu so namreč prepričani, da več časa študenti, ki redno študirajo, niti nimajo. Za ostale kategorije pa zakon uvaja mesečno omejitev na 60 ur malega dela. Zakon uvaja kvote tudi za delodajalce, ki pa jim bodo po nekaterih pričakovanjih povzročile kar nekaj težav.
„V Sloveniji imamo preko 140 tisoč delodajalcev, ki imajo manj kot 10 zaposlenih. Po omejitvah, ki jih prinaša 4. člen, bodo ti delodajalci mesečno lahko mesečno zaposlili največ šest malih delavcev (kvota je 360 ur). Kaj se zgodi? Ko se pogovarjamo s temi delodajalci, pravijo, da bodo po izpolnitvi kvote mali delavci delali še naprej. Kje je tukaj nadzor?“ je o kvotah razmišljal Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov.
Mnogi študenti trenutno živijo od študentskega dela, po novem bodo morali vsaj za četrtino zmanjšati svoje delo, vendar z največ 6000 evri bruto na leto ne bodo mogli preživeti. Na to je opozoril tudi član podmladka SDS Žan Mahnič, ki je dodal, da se sicer strinja, da nekateri študenti predolgo vlečejo svoje študentsko obdobje in da so zato v SDM predlagali konec študentskega dela pri 26-ih letih. Vendar ta rešitev ni bila sprejeta. Mahnič je omenil tudi problematiko povečane birokracije ob uvedbi zakona o malem delu. „Po prejšnji rešitvi je bilo od izdaje napotnice do nakazila denarja pet faz, zdaj jih je 21.“ Poslanec SD Matevž Frangež je to zanikal in dejal, da povečane birokracije ne bo, saj vse te faze lahko opravi že en sam zmogljivejši računalniški program.
Na dejstvo, da novi zakon ne zagotavlja pravic iz dela, ki izhajajo iz rednega delovnega razmerja, kot so bolniško nadomestilo, malica, regres, dodatek za prevoz, porodniški dopust, je državna sekretarka Anja Kopač Mrak odvrnila, da je to vendarle precej več, kot ponuja zaposlovanje prek študentskega servisa. „Novi zakon vsebuje tudi rizični sklad, ta sicer obstaja tudi v primeru študentskega dela, a organizacije vanj namenjajo le skromen znesek in letos je denarja že zmanjkalo,“ je dodala.
Ob koncu so sogovorniki pozvali k udeležbi na referendumu, Lukič in Mahnič sta pozvala, naj glasujemo proti, Kopač Mrakova in Frangež pa, naj glasujemo za.
