Za Evropo nujni odnosi med katolištvom in pravoslavjem

Cerkev na Slovenskem | 04.04.2011, 20:28

Papež Benedikt XVI. je v posebno avdienco sprejel dosedanjega apostolskega nuncija v Ukrajini msgr. Ivana Jurkoviča, ki ga je 19. februarja letos imenoval za apostolskega nuncija v Rusiji. Za Radio Vatikan je Jurković med drugim povedal, da je vse njegovo duhovno življenje povezano s pokojnim papežem Janezom Pavlom II. Spregovoril pa je tudi o svojem poslanstvu v Rusiji.

Ker je vedno deloval v Vzhodni Evropi, je imel s svetim očetom, ki ga je to področje še posebej zanimalo, globoko povezanost. Takole pripoveduje: „Spomnim se, da smo se vedno znova vračali na pogovore o ljudeh, ki jih je on poznal. Predvsem je imel v spominu herojske like Vzhodne Evrope. Zanimalo ga je o tistih, ki so mnogo trpeli, bili v zaporih in jih je on poznal. Mnogo sem se torej naučil iz teh srečanj z Janezom Pavlom II. Predvsem pa je vedno poudarjal, da je edina sila Cerkve herojstvo. To ga je zanimalo. Površno in rutinsko delo je bilo zanj popolnoma nezanimivo.“

Veliki in preizkušani narodi

Na svoje pomembno poslanstvo v Rusiji se je nadškof Ivan Jurkovič, kot je sam dejal, pripravljal s tem, da je dobro spoznal Belorusijo in Ukrajino, kjer je že deloval kot nuncij. Gre za zelo velike in preizkušane narode tako v času Sovjetske zveze kot tudi po padcu komunizma. „Sovjetski času zaradi pomanjkanja svobode in drugih stvari, ki jih vsi dobro poznamo, v po sovjetskih časih pa zaradi tega, ker so jih drugi imeli za manjvredne. Bili so v preizkušnji velike revščine. Restrukturiranje gospodarstva jih je pustilo v velikih stiskah. Gre za ljudi, ki so sposobni preživeti z majhni sredstvi in so navajeni na skromnost.“

Zato naj bi se po besedah msgr. Jurkovića naučili bolj spoštovati te narode in jim dati mesto, ki jim pripada. To je še posebej pomembno tudi za Sveti sedež: „Da bi mi ne imeli kakšnih utvar, da vemo to, česar praktično ne vemo. Gre za veliki del človeštva. To je odločilni del Evrope in Evrope brez pravilnega dialoga s tem svetom sploh ni.“

Za Evropo so namreč po besedah nadškofa Jurkovića pomembni predvsem odnosi med Katoliško in pravoslavno Cerkvijo. To je nujno tudi za razumevanje evropskega političnega koncepta. Zato je poslanstvo nuncija v Rusiji še kako pomembno.

Kdo je msgr. dr. Ivan Jurkovič - apostolski nuncij v Ruski federaciji

Ivan Jurkovič se je rodil 10. junija 1952 v Banjaloki pri Kočevju. Po končani osnovni šoli je maturiral na kemijski srednji šoli v Ljubljani. Leta 1971 je stopil v ljubljansko bogoslovno semenišče in začel s študijem teologije na Teološki fakulteti. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1977 v Ljubljani. Po posvečenju je eno leto deloval kot nedeljski pomočnik na Bledu in v Radovljici, leta 1978 pa je bil imenovan za kaplana v župniji Domžale. Od tam ga je ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar leta 1980 poslal študirat na Cerkveno diplomatsko akademijo v Rim, kjer je leta 1984 na Papeški lateranski univerzi dosegel naslov doktorja cerkvenega prava. Obenem je diplomiral tudi na diplomatski akademiji.

Diplomatsko službo je leta 1984 začel v Seulu v Južni Koreji, nadaljeval pa leta 1988 v Bogoti v Kolumbiji in nato od leta 1992 do 1996 v Moskvi v Rusiji. Med opravljanjem službe svétnika predstavništva Svetega sedeža v Moskvi v Ruski federaciji je bil tri leta tudi predavatelj kanonskega prava na Kolegiju katoliške teologije sv. Tomaža Akvinskega. V tem času je v ruskem jeziku napisal tudi naslednje strokovne publikacije: Komentar določil kanonskega prava o zakonu (Moskva 1993), Komentar določil kanonskega prava o Božjem ljudstvu (Moskva 1995 in 1999), kot soavtor pa je izdal Latinsko-ruski slovar terminov Zakonika cerkvenega prava (Moskva 1996).

Na Državnem tajništvu Svetega sedeža v Vatikanu je kot svétnik deloval od leta 1996 do 2001. Kot predstavnik Svetega sedeža je sodeloval pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). V tem obdobju je večkrat vodil delegacije Svetega sedeža na mednarodnih srečanjih in gostoval kot predavatelj na srečanjih, ki so bila namenjena dejavnostim Svetega sedeža za mir, varnost in sodelovanje med narodi.

Julija 2001 je bil imenovan za apostolskega nuncija v Belorusiji s sedežem v Minsku, službo pa je nastopil po škofovskem posvečenju novembra 2001. Škofovsko posvečenje je prejel 6. oktobra 2001 v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Med posvečevalci so bili kardinal Angelo Sodano, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Edmond Farhat in nadškof Franc Rode.

Kot apostolski nuncij je v Ukrajini deloval od leta 2004 do 2011. Na imenovanje za apostolskega nuncija v Moskvi je vplivalo njegovo dobro poznavanje tako družbeno-političnih razmer v post-sovjetskih deželah, kot tudi razvoja ekumenskega dialoga. Poleg slovenskega jezika govori angleško, francosko, italijansko, nemško, rusko in špansko.