Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Tanja DominkoTanja Dominko
Paridolske korenine (foto: Vesna Sever)
Paridolske korenine

Paridolske korenine

Slovenija | 28.03.2011, 15:08

Koreniti basi, zanesljivi glas »naprej«, svojevrstno barviti glas »čez«, v nekaterih pesmih pa še glas »na iber«, ter spreminjanje intonacije ob začetkih kitic, so značilnosti večglasnega petja pevcev iz Paridola na Kozjanskem. Predstavili smo jih v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te.

Vas Paridol leži v osrčju Kozjanskega, na izredno razgibanem hribovitem področju. Spada v občino Šentjur, faro Dobje, Krajevno skupnost Gorica pri Slivnici in združuje še nekdaj samostojne vasi Jelce, Pametnik, Leskovec in Zapuže. Do raztresene in dolge vasi, v kateri živi 250 prebivalcev, pelje ozka in zavita, vendar asfaltirana cesta. Največ težav imajo z infrastrukturo, saj cesta in vodovod še nista urejena. Ljudje hodijo v službo v bližnji Šentjur ali Celje, za dopolnilno delo pa kmetujejo in se ukvarjajo z živinorejo. V Paridolu ni vrtca, šole, trgovine, gostilne, niti cerkve, le večnamenski dom za druženje krajanov. Mladi se odseljujejo, na domačijah pa ostajajo le starejši.

Še kako živa pa je v kraju ljudska pesem. Skupina Paridolske korenine, v kateri se družijo Viki Novak, Miha Pintar, Ivan Robič, Karl Žafran, Franci Jevšnik, Alojz Jevšnik, Slavko Zalokar in Martin Vodeb, v organizirani obliki deluje trinajst let. Pevci so se pred tem večkrat naključno zbrali in zapeli fantu »za ledik stan« in ob raznih priložnostih. To so fantje, ki se zavedajo svojih korenin in so odločni vdihniti življenje starim domačim napevom; vojaškim, ohcetnim, ljubezenskim in pripovednim pesmim. Koreniti basi podpirajo zanesljivi glas »naprej« in svojevrstno barviti glas »čez« ter pletejo ubrano triglasje. V nekaterih pesmih pa se oglasi še četrti glas, glas »na iber«. Tudi stopničasto petje, spreminjanje intonacije ob začetkih kitic, je posebnost njihovega petja. Tako se je pelo doma pri Novakovih, pri Pintarjevih, Na Gmajni, pri Škof, pri Antonovih, pri Jakat' in pri Paš'nčk. Nekaj članov poje v mešanem pevskem zboru Dobje pri Planini in cerkvenem zboru na Slivnici. Med pevci pa dva tudi godeta; Viki Novak na klarinet in Ivan Robič na harmoniko.

Pevci največ nastopajo v domačem kraju in bližnji okolici. Predstavljajo se na območnih srečanjih pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, večkrat so bili izbrani tudi na regijska in državna srečanja.

Prisluhnite oddaji in našemu avdiu arhivu.

Slovenija, Oddaje
Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec) Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec)

Bo pesem "Mama je ena sama" kmalu prepovedana?

Zaključujemo teden za življenje, katerega eden od osrednjih dogodkov je bila sredina okrogla miza na temo: moški in ženska je izvorni načrt. V pogovoru so sodelovali trije zakonski pari, ki so ...

Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv) Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv)

Ne želim si, da Downovega sindroma ne bi imel

Na Pohodu za življenje je pričevala nogometašica, ki je tudi najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj 'kraljica strelk', temveč je tudi vzorna ...

Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...

Marko Železnik (photo: osebni arhiv) Marko Železnik (photo: osebni arhiv)

Ko mami moli za tvoj »biznis«

V prostorih gradu Bogenšperk obratuje Krčma na gradu, katere vodenje je nedavno prevzel mladi kuharski šef Marko Železnik, ki se je že od svojega 15. leta izobraževal in izpopolnjeval na ...