Tamara Chicunova na Radiu Ognjišče
VIDEO: Tamara Čikunova o smrtni kazni
Slovenija
Vsako leto se marca kar z dvema dnevoma spomnimo žena in mater - z mednarodnim dnevom žensk, ki ga praznujemo danes, in materinskim dnevom, ki ga obhajamo na praznik Gospodovega oznanjenja. Prav je, da se ob tem še posebej spomnimo vseh tistih žena in mater, ki so in še vedno dejavno prispevajo k boljši družbi in pravičnejšemu svetu. Ena od njih je borka za človekove pravice Tamara Čikunova, ki smo jo pred kratkim gostili na radiu Ognjišče.
Čikunova je pred dobrimi desetimi leti v Uzbekistanu ustanovila organizacijo Matere v boju proti smrtni kazni. Na njeno nedopustnost in nedopustnost mučenja je začela opozarjati, ker je doživela družinsko tragedijo. "Moj sin je bil usmrčen, potem ko so ga prijeli in prisilili, da je priznal umor, ki ga ni zagrešil," je z nami delila težko življenjsko preizkušnjo. Povedala je, da po tem dogodku ni znala naprej, a nepričakovano je prejela zadnje sinovo pismo. "V tem pismu se ni hudoval. Govoril je o ljubezni in prosil za pomoč. Želel je, da se ga spomnimo, da se spomnimo vseh nedolžnih žrtev smrtnih kazni. Zato sem se odločila, da bom ustanovila organizacijo, ki se bo postavila po robu temu zlu," je pojasnila, zakaj se je smrtni kazni odločila postaviti po robu.
Kdo so Matere v boju proti smrtni kazni?
V organizaciji Čikunove so bile najprej matere in žene, katerih sinovi in možje so bili obsojeni na smrt. "Zavedale smo se, bomo imele moč, da gremo naprej, samo, če bomo delovale skupaj v boju proti smrtni kazni," je povedala in dodala, da se je posvetovala tudi z različnimi strokovnjaki, ki poznajo to področje. "Kmalu so se naši organizaciji, delamo prostovoljno, pridružili tudi drugi, med drugim veliko mladih, ki so proti smrtni kazni, ki razumejo, da je pravica do življenja osnovna pravica vsakega človeka. Brez pravice do življenja ostale pravice nimajo nikakršnega smisla," je še poudarila Čikunova.
Rešili so že 23 ljudi
Organizaciji Matere v boju proti smrtni kazni je do zdaj uspelo rešiti 23 ljudi, 14 jih je že na svobodi in so postali spoštovani člani družbe. "Dolžni smo omogočiti … Zavedati se moramo ciljev kazni: da se človek pokesa, pomembni sta tudi dejavna rehabilitacija s pomočjo dela in lepega obnašanja ter integracija v družbo. Vsak mora imeti priložnost, da se vrne v življenje, v družbo," je prepričana Čikunova. "Lahko da je nekdo izvršil kriminalno dejanje, a ga zato ne smemo ubiti. Zlo pravzaprav za sabo potegne krutost. Če ubijemo prestopnika, njegova žrtev ne bo oživela. Trpela pa bo njegova družina, družina kriminalca. Če za njim ostanejo otroci, bo to na njih pustilo velik pečat. Čaka jih strašna usoda. Krutost poraja krutost," je dodala.
V Srednji Aziji ni več smrtne kazni
V Uzbekistanu so smrtno kazen ukinili leta 2008, organizacija Čikunove pa je svoja prizadevanja usmerila tudi v ostale države Srednje Azije. Smrtno kazen so tako ukinili tudi v Kirgiziji, Kazahstanu in Tadžikistanu. V Mongoliji postopek ukinjanja še teče, pridružili pa so se tudi ostalim mednarodnim organizacijam in skupaj z njimi zbirali podpise za ukinitev smrtne kazni. "Zbrali smo jih 5 milijonov. Združeni narodi so to sprejeli. Pozvali so k moratoriju na ukinitev smrtne kazni. Za to resolucijo je glasovala večina držav. To pomeni, da gre ves svet po pravi poti v boju proti smrtni kazni," je še povedala Čikunova in to jo navdaja z upanjem.
