Ravenski pustovi
Pust je prišel v deželo
Slovenija | 07.03.2011, 13:04
Sobotno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo na temo pusta prepletali z glasbo in s pripovedmi iz različnih krajev Slovenije in zamejstva. Spoznali smo Ravenski pust, bogato dediščino fašenka na Ptujskem in Dravskem polju, zimo smo preganjali s škoromati iz Brkinov, se poveselili na borovem gostüvanju v Prekmurju in pokukali v Rezijo.
Največ prostora smo v pustni oddaji namenili Ravenskemu pustu, saj sem se 26. februarja odpravila v vasi nad Kobaridom, pod pobočjem Krna.
Tradicionalni Ravensk' pust se vsako leto teden dni pred pustno soboto odvija v vaseh Drežniške Ravne, Jezerca in Magozd.
Glavni organizator pustovanja je fantovska skupnost. Sestavljajo jo neporočeni fantje. Fantovska skupnost vsako leto sprejme v svoje vrste nove člane, fante, ki dopolnijo 17 let. Obred iniciacije v fantovsko skupnost poteka na eno izmed zadnjih sobot v decembru, ko se začnejo tudi priprave na pustovanje. Fantje se zberejo v »mlakarnci«, v dokaj zapuščeni stavbi, kjer je bila nekoč mlekarna, danes pa je tam sedež njihove skupnosti. V njej zadnja leta tudi hranijo pustno opremo. Pri sprejemu v skupnost morajo novinci obvezno znati vriskati in zapriseči v skladu s pustno zaprisego. Če tega kdo ne zna, ne more postati član fantovske skupnosti. Na prvem sestanku že določijo pustne vloge. Novinci dobijo navadno najtežje vloge – to so Ta grdi, ki so opasani s težkimi zvonci in z lesenimi maskami, drugi pa si razdelijo preostale vloge. Kdo ima katero vlogo, pa ostane skrivnost vse do konca pustovanja. Zato je za domačine pravi izziv, da že pred pustovanjem in zlasti na dan pusta ugibajo kdo bo/nosi katero masko, oziroma vlogo.
Po novem letu, navadno že prvo soboto v januarju, je sestanek fantovske skupnosti. Sestanek se prične pozno zvečer in okoli polnoči so vsi pripravljeni na polnočni sprevod. Fantje nosijo zvonce in od vsepovsod pripeljejo stare »plehe«, da je hrup čim bolj močan. Povorko vodita harmonikar in bobnar, ki skupino peljeta po ustaljeni in tradicionalni poti po vseh treh vaseh. Obhod vasi se konča sredi vsake vasi, kjer se fantje postavijo v krog in zapojejo. Sprevod ponovijo do pusta še dvakrat. V tem času morajo fantje poskrbeti za svoj lik, oziroma vlogo. Sami si morajo poiskati vse male predmete in dele oblačil za vlogo, ki jo predstavljajo. Prav tako morajo proučiti vlogo in ji dati svoj pečat. To je za domačine izziv, saj primerjajo, kako so bile vloge v različnih letih odigrane.
V soboto pred pustom se fantje zgodaj zjutraj zberejo v »mlakarnci«. Okrog pol osmih se pustni sprevod odpravi skozi Ravne po gozdni poti do Magozda, od tam v Jezerca, nato v zgornje Drežniške Ravne in konča v spodnjih Drežniških Ravnah, kjer pustove ponavadi že pričakuje množica ljudi od vsepovsod. Na sredi vasi se v popoldanskem času odvija glavna prireditev. V vsaki vasi poteka obhod po ustaljeni poti.
Na čelu sprevoda je vodja sprevoda. Za njim sta harmonikar in bobnar, ki igrata pustno himno, s katero narekujeta celotni skupini ritem hoje. Za njimi se zvrstijo ostali liki, ki se delijo v tri skupine: Ta lepi, Posebne vloge in Ta grdi. Sprevod se ustavi pri vsaki hiši, razen tam, kjer je bila v preteklem letu smrt v družini. Pred vstopom v hišo se mora vodja sprevoda na vhodnih vratih pogajati z gospodarjem, da jih spusti v hišo in mu dokazati, da prihajajo z dobrim namenom, še več, da hiši prinašajo srečo in odganjajo zlo. V hišo vstopijo le Ta lepi in kasneje posebne vloge. Ta lepi v hiši zaplešejo, gospodinja jih pogosti in obdari z raznimi darovi, z domačo hrano in pijačo, v pustno blagajno pa prispeva kakšen cent. Razen vodje, nihče v sprevodu ne govori. Pustovanje se zaključuje okrog sedmih zvečer, ko se celoten sprevod poslovi z obhodom glavnega vaškega trga v spodnjih Drežniških Ravnah. Ravenski pustovi tako predstavljajo ženitovanje, kar je razvidno iz sestave sprevoda: vodja sprevoda, muzikant in bobnar, dva para Ta lepih (Ta lep in Ta lepa predstavljata ženina in nevesto), Ta star in Ta stara (oče in mati vseh pustov, ki po hišah sprejemata darove).
V sprevodu je največ Ta grdih, ki so tudi najopaznejši zaradi značilne lesene maske (obličja), obložene z ovčjo ali kozjo kožo ter z ovnovimi ali s kozjimi rogovi. Iz ust jim visi usnjen jezik. Opasani so z zvonci. Njihova naloga je, da odganjajo vsiljivo in radovedno otročad, ki beži pred njimi, ker jih sicer mlatijo z nogavico, napolnjeno s pepelom. Ta lepi in Ta grdi so najznačilnejši liki Ravenskega pusta. V skupino Ta grdih spadata še Smrt, ki Ta grdim pomaga loviti otroke, in Korpar, ki nosi »korpo«, velik pleten koš, v njem pa pepel za Ta grde. Tudi on lovi otroke. V skupini so še posebne vloge: Žandar in Ravbar, Rezijan, Dimnikar, Poštar, Zdravnik, Cgajnarca z otrokom, Ta debel, Poštar, Kmet in kmetica, Nosač Ta slamnastega, Lovec z zajcem in druge maske.
Maske Ta grdih, ki jih nosijo fantje v pustnem sprevodu, so narejene na območju Ravenskih pustov. V pustni skupini ni v navadi, da bi vsak fant sam izdelal masko Ta grdega, pač pa imajo za to mojstra, ki jih izdela po potrebi. V preteklosti je bil to Bizjak (po domače Kajhež) iz zgornjih Drežniških Raven, nato Marjan Skupin, še kasneje pa Alojz Skubin iz Jezerc.
Pogreb pusta organizirajo na pustni torek. Okoli sedmih zvečer se fantje sestanejo v »mlakarnci« in se nato v sprevodu odpravijo na trg v spodnjih Drežniških Ravnah. Nekdo na skritem pusta ustreli, nato mrtvega odpeljejo na parah pred občinstvo. Začne se žalna slovesnost, ki jo vodi pustni Župnik. Dogodek je poln humorja in iskrivih misli o dogodkih iz vseh treh vasi in okolice v preteklem letu. Najlepši del pogreba je pot, ki jo opravi pogrebni sprevod od trga na Ravnah do grmade Na Bregu nad Jezerci. Pot je dolga slab kilometer in ob njej so od začetka do konca prižgane bakle. Sprevod spremlja pustna koračnica v počasnem ritmu. Pusta peljejo na saneh štirje Ta grdi, poleg njih pa so v maskah še Ta star in Ta stara, Vodja sprevoda, Muzikant, bobnar in pustni Župnik. Grmada je na taki točki, da lahko ogenj vidijo iz Raven, Jezerc in Magozda. Pusta zažgejo in žalne koračnice ter joka in stoka Ta starega in Ta stare je konec. Razvije se veselje, a traja le do polnoči, ko je vsega konec, saj se začne pepelnica.
