Pred 100 leti se je rodil Manko Golar
Slovenija | Petra Stopar
Gornja Radgona se med drugim ponaša s pesnikom, učiteljem in zborovodjem Mankom Golarjem. Ker danes mineva 100 let od njegovega rojstva, bodo imeli ob 18. uri v avli tamkajšnje osnovne šole proslavo, posvečeno svojemu nekdanjemu ravnatelju.
Manko Golar se je rodil 24. marca 1911 v Münchnu, čeprav dokumenti navajajo za rojstni kraj Ljutomer. Tam je sicer preživljal otroštvo ter obiskoval osnovno in meščansko šolo. V Ljubljani je končal učiteljišče in se pozneje izpopolnjeval še v Zagrebu kjer je končal tudi slavistiko. Zatem je poučeval slovenščino na Ptuju in v Ljutomeru. Del druge svetovne vojne je preživel v italijanskih taboriščih. Po vojni je bil najprej ravnatelj nižje gimnazije v Gornji Radgoni. Ko je bila ta 1958 ukinjena, je postal ravnatelj osnovne šole v Gornji Radgoni in Radencih. Umrl je 19. oktobra 1988.
Golar je pisal pesmi že v učiteljišču ter jih objavljal v Zvončku in Mentorju. Skladno s poklicem, je največ pesmi namenil otrokom. Pesniški prvenec „Gode čriček“ je izdal leta 1958; dobrih deset let zatem ji je dodal še zbirko „Jaše k nam zeleni Jurij“. Njegove pesmi so ritmično dovršene, zato so skladatelji radi segali po njih. Z glasbo se je ukvarjal tudi sam, saj je igral violino, pozneje pa je vodil več različnih pevskih zborov. Manko Golar je odraslim namenil pesniško zbirko „Pozabljeni dan“. Preizkusil se je tudi v prozi in leta 1973 izdal zbirko humoresk „Okrogle o Veržejcih“, sledili so „Veržejci“ in pa „Deček z jabolki“, kjer je opisal svojo mladost in spomine na očeta, pesnika Cvetka Golarja. Pisal je še publicistične prispevke od reportaž do kritičnih zapisov.
Ej?! topla pomlad
Ej, topla pomlad
gre preko livad
in gaji vsi polni so cvetja,
in sonček z neba
toplo se smehlja
v poljanah odmeva od petja.
Fantiček vesel,
kot ptiček zletel
v poljane, na trate zelene.
Ej, zdaj je pomlad
in sonček ves zlat
nasul nam je žarke ognjene.
(Manko Golar)
