VIDEO: Pesek, Požarnik, Granda, Grdina in Polajnar o odnosu do osamosvojiteljev
Slovenija
"Naš odnos do osamosvojiteljev" je bil naslov tretje okrogle mize iz cikla oddaj Slovenskih 20, ki je tokrat potekala v Zavodu Friderika Ireneja Barage v Novem mestu.
Gostje so bili poslanec v času osamosvajanja Ignac Polajnar, novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek, publicist dr. Igor Grdina, zgodovinar dr. Stane Granda in publicist ter eden od ustanoviteljev DEMOS-a dr. Hubert Požarnik.
Novomeški škof msgr. Andrej Glavan je pred začetkom okrogle mize poudaril, da je po 20. letih pravi čas za pregled opravljenega dela. „Gotovo je svobodna, mirna domovina velika vrednota, vsi pa se najbrž strinjamo, da tej naši domovini še marsikaj manjka,“ je opozoril škof in pri tem omenil predvsem voljo do življenja.
Pesek: Dr. Jože Pučnik je bil motor slovenske osamosvojitve
Novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek je v uvodu svojega nagovora spomnila na dr. Jožeta Pučnika, ki je bil po njenih besedah „motor slovenske osamosvojitve.“ „Bil je tisti, ki je nenehno opozarjal, da moramo pohiteti z osamosvojitvijo, ker se bo čas, ki je bil naklonjen naši osamosvojitvi počasi zapiral,“ je povedala dr. Pesek in se v nadaljevanju ustavila pri raziskavi o poznavanju slovenske osamosvojitve, ki so jo nedavno opravili med dijaki, rojenimi po letu 1992. Rezultati so med drugim pokazali, da jih le devet odstotkov vprašanih ve, kdo je vodil osamosvojitveno vlado ter le 11 odstotkov, kdaj so bile prve demokratične volitve. „Dokler ne normaliziramo pouka zgodovine v naših šolah ostane toliko več dela za nas starše. Prvi vzgojitelji smo vendarle mi!“
Zgodovinar dr. Stane Gradna se je ustavil pri tem, komu pripisati zasluge za slovensko osamosvojitev. „Zaman bi se trudili, če bi hoteli miselnost slovenske osamosvojitve pripisati slovenski meščanski levici ali desnici kot tudi socialistom ali komunistom. Zadnji so bili internacionalisti in so nacionalno vprašanje podcenjevali. Ne moremo iz kroga, ki je razmišljal o slovenski osamosvojitvi nikogar samo zaradi ideološke pripadnosti izključiti,“ je poudaril Granda. „Do slovenske osamosvojitve je lahko prišlo samo zaradi zloma totalitarizma in zmage demokracije,“ je povedal in posebej podčrtal, da je zlom komunizma pomenil tudi osamosvojitev slovenskih katoličanov.
Požarnik: Demokracija se spreminja v samovoljo
Zgodovinar in poslanec v času osamosvajanja dr. Hubert Požarnik pa se je posebej ustavil pri tem, kako malo se o zgodovini slovenskega osamosvajanja učijo v srednjih šolah. „Niti ena maturitetna naloga do sedaj ni bila na temo teh prelomnih dogodkov,“ je opozoril dr. Požarnik in to pripisal „pogoju za ohranitev oblasti.“ „Zato se danes ne smemo čuditi, če je naša država zavožena, da družba moralno ne zori. Da se demokracija spreminja v samovoljo, anarhijo in vladavino političnih elit,“ je poudaril Požarnik in dodal, da pot demokracije pri nas če ni končana.
Publicist in zgodovinar dr. Igor Grdina je posebej omenil prispevek kulturnikov pri slovenskem osamosvajanju in poudaril, da ločnica med politiko in kulturo ni bila nikoli tako močna kot je danes. “Slovencem ostre delitve niso nikoli v zgodovini prinašale ničesar dobrega. Zlasti ne tiste, ki so šle med Slovenci. Pri tako, ne majhni, vendar maloštevilni skupnosti, je lahko tudi velika stvar, da takšen narod dveh milijonov osnuje sredi Evrope svojo državo in takšna skupnost se lahko obdrži in živi le, če ob posameznikih deluje kot skupnost.“
Polajnar: Naloga države je mladim položiti na srce vrednote demokracije
Ignac Polajnar, ki je bil prav tako poslanec v času osamosvajanja je spomnil na tiste, ki so bili ključni pri osamosvajanju Slovenije. „V času osamosvajanja so politiki v DEMOS-u predvsem skrbeli za to, kako izpeljati osamosvajanje in so strankarske interese potisnili ob stran, čeprav so se našle tudi izjave. To je bilo nujno in prav za nastajajočo državo,“ je poudaril Polajnar in dodal, da so predvsem osamosvojitelji postali žrtve ideoloških delitev, ki jih sami niso želeli. „Mislim, da bo zgodovina pri čiščenju slike o slovenskem osamosvajanju in osamosvojiteljih lahko opravila več in prepričljiveje kot veteranska združenja. To je naloga države! Ob jasnem zgodovinskem spominu mladim položiti na srce vrednote demokracije in dragocenost nacionalne države za katero bodo morali sami tudi marsikaj narediti.“
