Radio Ognjišče
Damijana MedvedDamijana Medved
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Starejša otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje (foto: Alojz Oblak)
Starejša otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje

Otroško izročilo Dobrepoljske doline

Slovenija

Sobotno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo posvetili otroškemu izročilu Dobrepoljske doline. S pesmimi, prstnimi igrami, z nagajivkami in izštevankami so jo oblikovali otroci iz vrtca Ringaraja in učenci osnovne šole Dobrepolje.

Pred mesecem dni smo v naši oddaji predstavili knjigo Dobrepoljska dolina stoji na jezeru. Oddajo o dobrepoljskem narečju so z besedo pletli Ančka Lazar in njen sin Ludvik Lazar ter avtorica knjige ljudskih pripovedk iz Dobrepolja Branka Lazar. S pesmijo pa so jo povezali Zagoriški fantje ter otroci iz vrtca Ringaraja in učenci osnovne šole Dobrepolje. Slednje smo na Vidmu obiskali konec januarja. Ker vsega posnetega gradiva nismo mogli strniti v takratno oddajo, smo ga v celoti predvajali v sobotnem druženju.

Dobrepolje leži približno 35 km jugovzhodno od Ljubljane. Sestavljata ga Dobrepoljska in Struška dolina ter nekaj obrobnih vasi. Dolgo je 14 kilometrov. Širši severozahodni in osrednji del pokriva dobra zemlja (iz česar verjetno izhaja starodavno ljudsko ime Dobre polje), jugovzhodni del pa je pretežno mokroten. Do tja vodita dve glavni poti; regionalna cesta Ljubljana–Kočevje in avtocesta Ljubljana–Novo mesto, s katere se pri Grosupljem zavije na lokalno cesto, ki vodi preko Radenskega polja do Zdenske vasi na vzhodnem robu Dobrepoljske doline. Dolina leži med hribi, ki dosegajo višino od 400 do 600 metrov. Pokrajina je zaradi naravnih znamenitosti – gre za suho kraško polje, brez stalne tekoče vode, in bogatega etnološkega gradiva, pritegnila pozornost številnih raziskovalcev tako v preteklosti kot tudi v novejšem času.

V Dobrepoljski dolini se vrednosti in pomena lastne dediščine zavedajo, ga cenijo, spoštujejo in negujejo. Posluh za domače izročilo ima tudi ravnatelj osnovne šole Dobrepolje, gospod Ivan Grandovec, podpore pa so domačini, učitelji in učenci deležni tudi s strani občine.

V osnovni šoli Dobrepolje za folklorno dejavnost že več let skrbijo učiteljice Martina Prhaj, Majda Blatnik in Mateja Hočevar. Pred desetimi leti so s folklorno skupino začeli na podružnični šoli v Ponikvah. Zanimanje otrok za folklorni krožek je bil velik, pred šestimi leti pa je nastala želja, da bi s to dejavnostjo začeli tudi na centralni šoli na Vidmu. Svoj čas so imeli v Ponikvah starejšo in mlajšo otroško folklorno skupino in eno skupino na Vidmu. Ker pa je otrok v Ponikvah vedno manj, so se odločili, da skupine združijo. Tako danes na Vidmu delujeta mlajša in starejša otroška folklorna skupina. Vsaka šteje 35 otrok. Povpraševanje po tem krožku v šoli je veliko, zato lahko kandidate, primerne za to dejavnosti, izbirajo. Ko otroci končajo osnovno šolo, se priključijo odrasli folklorni skupini Ponikve. Z obema skupinama v osnovni šoli Dobrepolje žanjejo dobre rezultate. Oboji so se že predstavili na državnem srečanju otroških folklornih skupin, v Laškem in Rogaški Slatini. Nastopajo na raznih prireditvah v domačem kraju, letos aprila pa so povabljeni na 19. mednarodni otroški folklorni festival v Izmir v Turčijo, kar je za skupino posebna nagrada in čast.

Na našem snemanju, 24. januarja na Vidmu, je sodelovala polovica otrok od 5. do 9. razreda osnovne šole Dobrepolje, ki obiskuje starejšo otroško folklorno skupino. Sara Jamnik, Hana Gačnik, Mojca Gačnik, Rebeka Strnad, Zala Zevnik, Ester Rebolj, Klara Sadar, AnaMarija Rebolj, Tiva Prhaj, Zala Erčulj, Janez Škulj, Gašper Okorn in Matevž Klinc. Povedali so nam prstne igre, rimanke, nagajivke, izštevanke in v ubranem dvoglasju zapeli več pesmi.

Klara Šinkovec, otroci in vzgojiteljica Darja Erčulj iz vrtca Ringaraja Dobrepolje, Nika Prašnikar
Klara Šinkovec, otroci in vzgojiteljica Darja Erčulj iz vrtca Ringaraja Dobrepolje, Nika Prašnikar © Vesna Sever

Otroci iz vrtca Ringaraja Dobrepolje, stari 5-6 let, iz skupine Ježki (Kaja, Živa, Lina, Klara, Nika, Anej, Ambrož, Peter, Timi, Klemen, Žiga, David in Luka), pod mentorstvom vzgojiteljice Darje Erčulj, ki v svoje delo vpleta tudi vsebine iz ljudskega izročila, so zapeli pesem Vejtr sem, vejtr in Ptički so se ženili, Klara Šinkovec je zapela pesem Le sekaj, sekaj, smrečico, Nika Prašnikar pa je povedala prstno igro. Zametki folklorne skupine so se letos pojavili tudi v vrtcu. Martina Prhaj je za vrtčevske otroke pripravila odrsko postavitev Vejtr, s katero so se 10. februarja, tako kot mlajša in starejša otroška folklorna skupina Dobrepolje, predstavili na območnem srečanju otroških folklornih skupin v Jakličevem domu na Vidmu.

V oddaji smo slišali še starejše posnetke pevcev iz Zagorice ter družino Erčulj, prav tako iz Zagorice; očeta Alojza, mamo Darjo ter hčerke Ano, Lucijo, Zalo in Klaro.

Prisluhnite oddaji in našemu avdiu arhivu.

Slovenija, Radijski utrip
Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica) Duhovnik Gabriel Vidrih (photo: Vir: FB Župnija Ilirska Bistrica)

Umrl je duhovnik Gabrijel Vidrih

V večeru pred tretjo adventno nedeljo, v 74. letu življenja, je dočakal prihod svojega Odrešenika, župnik v Tomaju Gabrijel Vidrih, rojen v Podragi.

Katehumeni (photo: Boštjan Prevc) Katehumeni (photo: Boštjan Prevc)

Skupna fotografija v stolnici, ki je razveselila

Na tretjo adventno nedeljo vsako leto v ljubljanski stolnici poteka srečanje katehumenov, pripravnikov na prejem zakramentov uvajanja, torej svetega krsta, svete birme in svete evharistije.

Vseslovensko sinodalno srečanje na Rakovniku (photo: Arhiv Škofije Celje in Gašper Berčič) Vseslovensko sinodalno srečanje na Rakovniku (photo: Arhiv Škofije Celje in Gašper Berčič)

Ogenj upanja

Na Rakovniku v Ljubljani je v soboto potekalo vseslovensko srečanje in jubilej sinodalnih ekip z naslovom Ogenj upanja. Organizatorji so poslali naslednje poročilo o dogodku.

Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash) Alenka Rebula: 'Toplino je treba nujno negovati pozimi, da nam je tudi mraz blagodejen. Mraz te stisne in porine v zavetje notranje topline, v korenine, ker tam se poraja življenje za pomlad.' (photo: Cristian Escobar / Unsplash)

Alenka Rebula: Smo varuhi svojega miru

V sklopu rednih pogovorov z Alenko Rebulo smo v adventu govorili o pomenu priprav na praznično obdobje. Mnogo je lepega, polno zabav in vrvenja, koliko pa je resničnih prepoznav naših globljih ...

Avdio player - naslovnica