V Stični na ogled nekaj predmetov misijonarja Friderika Barage

Slovenija | 10.01.2011, 16:14

V Muzeju krščanstva na slovenskem, ki deluje v starih prostorih prelature v Cistercijanskem samostanu v Stični, je na ogled manjša razstava predmetov misijonarja Friderika Barage. Pripravil jo je kustos Slovenskega etnografskega muzeja Marko Frelih, ki smo ga povabili na krajši pogovor za rubriko Zakladi naše dediščine.

Od kod Baragov posluh za jezik Indijancev?

Marko Frelih je najprej izpostavil veliko skrb Barage za jezik. K temu sta verjetno pripomogla tudi okolje in čas prve polovice 19. stoletja, ko je bilo takratno življenje Slovencev pod precejšnjim pritiskom nemškega govornega področja. To resno grožnjo slovenskemu jeziku je Baraga sam občutil in na osnovi tovrstnih izkušenj po prihodu v Ameriko ter ob srečanju z Indijanci kmalu spoznal, da ne bo mogel veliko narediti ter vzpostaviti pravega stika z domačini le s pomočjo prevajalcev. Imel je tudi velik talent za jezike in ne samo, da se je kmalu naučil njihovega govora, pisati je začel tudi slovnico, napisal je slovar indijanskega jezika in jih spodbujal k učenju. V svojih misijonskih postojankah je ustanovil šole in indijanske otroke poučeval v njihovem jezike, jeziku Otovancev in Očipvejcev. To je njegov največji prispevek k indijanski kulturi.

Polnočna Amerika - Baragovo ime za deželo velikih jezer

Baraga je bil prvi misijonarjev, ki je Slovencem približal tujo kulturo. Predvsem z objavo knjižice o življenju Indijancev v severni Ameriki, oziroma kot ji je sam rekel, polnočne Amerike. Nenavaden, a lep slovenski izraz. V omenjeni knjižici je nazorno prikazal navade tamkajšnjih ljudstev, njihovo vsakdanje in tudi duhovno življenje ter hkrati že začutil propad te indijanske civilizacije, ki se je pozneje res zgodil. Na pobudo kolegov iz dežele kranjske je v domovino prinesel tudi nekaj predmetov, ki so jih Indijanci uporabljali vsak dan. Predmeti so se vse do danes zelo dobro ohranili in so na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi ter sodijo med prvo neevropsko zbirko na slovenskem.

Zapuščina Friderika Barage obsega tudi bogato literarno bero

Druga plat Baragove zapuščine je povezana z njegovim literarnim delom. To so slovarji, slovnica indijanskih jezikov, pa molitveniki, ki jih je pisal tako v slovenskem jeziku kot očipvejščini, pa katekizmi, prav tako pisani v indijanskih jezikih. Nekaj te zapuščine je shranjene v Muzeju krščanstva na slovenskem v Stični, na manjši razstavi. Vabljeni k ogledu razstave in poslušanju posnetka rubrike, ki so na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10.