Pevci s Keblja
Prišli smo pred vaša vrata, da bi bila bolj sveta, zlata
Slovenija | 08.01.2011, 18:00
Sobotno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo prepletali s svežimi terenskimi posnetki božično-novoletnih in trikraljevskih kolednic z Dolenjske, Gorenjske in s Štajerske. Koledniška voščila so zapeli Kranjski furmani s Primskovega, pevci s Keblja, Kralji iz Jutrove dežele, koledniki iz Volčkove vasi, koledniki iz Ledeče vasi in koledniki izpod Svetega Lenarta.
Ko je sonce na zimo postopoma zapuščalo zemljo, zatemnilo in ohladilo človeško bivališče, si je človek v nevednosti o naravi pomagal z obredjem, z vero v nadnaravne sile, v bogove, ki naj bi ga ubranili pred temo, mrazom, smrtjo. Ostanki takšnih početij, nekateri še iz poganskih časov, so koledovanja, obhodi kolednikov, ljudi, ki so na določene dni v letu potovali od hiše do hiše in prepevali pesmi, velikokrat v obliki hvalnic božanstvom in voščili domačim za srečo, dobro letino, zdravje ljudi in živine.
Na Slovenskem so se priložnosti za koledovanje vrstile vse leto; seveda ne po vseh krajih in ne povsod enako. Koledovalo se je za božič, novo leto, tri kralje, svečnico, gregorjevo, jurjevo, florjanovo, kres, tudi za barbarino in lucijino, redkeje za jožefovo, mihaelovo in štefanovo.
Koledovanje je bilo do druge svetovne vojne ohranjeno po vsem slovenskem ozemlju, ponekod se je obdržalo tudi v drugo polovico 20. stoletja. V desetletjih po drugi svetovni vojni je bilo ovirano, bodisi z izgovorom, da ni dovoljeno zbiranje prispevkov ali iz ideoloških razlogov. Ponekod so koledovanje ljudje vsemu navkljub ohranjali, drugod je usahnilo samo. Z osamosvojitveno pomladjo pa se je začelo v številnih krajih na Slovenskem na novo obujati in oživljati skorajda že pozabljeno in izgubljeno tradicijo.
Osemnajst let za božič in novo leto koledujejo pevci Kranjski furmani s Primskovega pri Kranju, člani Akademske folklorne skupine Ozara. Šego so rekonstruirali na podlagi pisnih in ustnih virov. Z božično-novoletnim koledovanjem se tako vsako leto zahvalijo dobrotnikom folklorne skupine, ki jim pomagajo med letom. 28. decembra sem jih spremljala del poti. V oddaji smo slišali odlomek z obiska kolednikov pri keramičarki in lončarki Barbari Štemberger Zupan v kraju Voglje.
Dva dni kasneje pa sem se pridružila novoletnemu koledovanju mladih pevcev s Keblja. Koledniški obhodi za novo leto, tri kralje in svečnico imajo v vaseh na severozahodnem delu bistriškega Pohorja že dolgoletno tradicijo. V domačem kraju za novo leto koledujejo tri skupine, pevci s Keblja pa so se na pot podali tretje leto. Večer pred silvestrovim sem jih spremljali pri obhodih od hiše do hiše v kraju Kot na Pohorju. Pred vsako hišo so zapeli pesem, izrekli voščilo, domačini pa so jih obdarili s klobaso, pijačo in denarjem.
Trikraljevsko koledovanje ima v evropskem izročilu dve obliki: ena je igrani prizor poklonitve Modrih, druga pa pevski nastop v tri kralje oblečenih kolednikov, z zvezdo ali brez nje. V obeh oblikah je bilo na Slovenskem živo in se ohranilo bolj ali manj vse do druge svetovne vojne, ponekod pa še nekaj let po njej. Najmočneje na Štajerskem, Dolenjskem, Koroškem in tudi na Gorenjskem.
V Šentjernejski dolini so trikraljevske skupine med redkimi v slovenske etničnem prostoru, ki neprekinjeno ohranjajo koledovanje za svete tri kralje.
Prvo nedeljo v januarju je v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju potekala prireditev Koledovanje treh kraljev. Trikraljevsko koledniško voščilo je na prireditvi zapelo sedem skupin; Kralji iz Jutrove dežele, koledniki iz Volčkove vasi, koledniki iz Ledeče vasi, koledniki izpod Svetega Lenarta, koledniki z Rake, koledniki iz Sel pri Šentjerneju in koledniki pevci okteta Veritas. Njihove pesmi so melodično in vsebinsko raznolike, vsebina pa je ena – zgodba treh kraljev, ki so šli, našli odrešenika in to oznanili širnemu svetu. Petnajsto srečanje je pripravilo Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus. Nad njim bdi predsednik Stane Bregar, ki je med drugim povedal: »Štirinajst prireditev smo pripravili na prostem, z namenom, da bil ljudje občutili trikraljevsko obhodništvo v mrazu in snegu. Letos pa smo jo prvič pripravili v dvorani, da bi obiskovalci občutili kako je, če so na toplem in čakajo kolednike. Preko scene pa smo jih želeli opomniti, da gre lahko kakšna stvar tudi mimo njih. Kot se dogaja pri kakšni hiši, ko pridemo koledovat, ko se luč ne prižge ali pa gori luč, pa kolednikov ne slišijo, ker imajo rekvizite sodobnega časa.« Letošnja prireditev je bila posvečena članu društva in članu koledniške skupine Kralji iz Jutrove dežele, Francetu Hosti iz Šentjerneja, ki je bil pred 15-im leti med pobudniki priprave prireditve, ki je postala tradicionalna. V galeriji kulturnega centra so bile ob tej priložnosti razstavljene tudi njegove ročno izdelane jaslice iz gline, ki so bile decembra leta 2000 izbrane na natečaju in predstavljene na razstavi, na Ljubljanskem magistratu.
