Leto 2010: Prevladovale so okoljske katastrofe

Svet | 31.12.2010, 00:30

Leto 2010 si bomo zapomnili po nadaljevanju gospodarske krize, ki je ponekod šele zdaj pokazala prave zobe. Svet so prizadele hude naravne katastrofe in okoljske nesreče, marsikje še niso pozabljene stare zamere, na dan so privreli že pozabljeni boleči spomini. A bili so tudi svetli trenutki - med njimi čudež v rudniku Atacama v Čilu.

Negotove razmere v gospodarstvu bodo še trajale

Gospodarska kriza je na stari celini prerasla v krizo evra, oboje pa je na ulice pognalo številne Evropejce. Za pomoč sta zaprosili Grčija in Irska, v velikih finančnih težavah sta Portugalska in Španija. Države drugod po svetu so medtem letos večinoma objavljale podatke o pozitivni gospodarski rasti, a marsikateri analitik napoveduje, da bodo negotove razmere trajale še nekaj let. Voditelji najbogatejših in najhitreje razvijajočih se gospodarstev so zato na številnih srečanjih iskali rešitve, ki bi dolgoročno zagotovile blaginjo vsem, a zdi se, da enotnost iz obdobja najhujšega popušča. To kažejo neusklajena dejanja in zatekanje h gospodarskemu nacionalizmu oziroma protekcionizmu. Finančni trgi se zato bojijo, da obstaja velika nevarnost zdrsa v gospodarski egoizem.

Če ni uničevala narava, je uničeval človek

V začetku leta je potres prizadel Haiti in s tlemi zravnal prestolnico Port-au-Prince. Življenje je izgubilo več kot 200 tisoč ljudi, več kot milijon jih je ostalo brez domov, zaradi množic, ki so živele na ulicah in zasilnih šotorih, se je začela stopnjevati lakota, plenjenje še preostalih zalog premoženja, čez nekaj mesecev pa je zaradi nehigienskih razmer izbruhnila še kolera. Močan potres je prizadel tudi Čile, a posledice niso bile tako hude. Sredi aprila se je prebudil islandski vulkan Eyjafjallajökull in kar mesec dni krojil letalski promet po Evropi. Življenje v Mehiškem zalivu je povsem spremenila nesreča na naftni vrtini. Kar pet mesecev je minilo, preden so povsem zaustavili iztekanje črnega zlata v morje in zaprli poškodovano črpališče. Ekološka nesreča je prizadela tudi sosednjo Madžarsko. Oktobra je popustil zadrževalnik v tovarni aluminija na zahodu države, iz katerega je izteklo 800 000 kubičnih metrov strupene gošče, ki je poplavila sosednje vasi.

Rožljanje orožja ne potihne …

Vojni v Afganistanu in Iraku še trajata. Mirovni proces na Bližnjem vzhodu se je septembra sicer premaknil z mrtve točke, ko so Izraelci in Palestinci spet zagnali neposredna pogajanja, a ta so hitro neslavno propadla, saj je judovska država nadaljevala gradnjo naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izrael se je zapletel tudi v spor s Turčijo. Napad na ladjo s človekoljubno pomočjo za Gazo je namreč zahteval žrtve, šlo je za turške državljane. Še vedno ne potihnejo grožnje pred terorističnimi napadi, mednarodna skupnost pa je zaskrbljena tudi zaradi dogajanja na Korejskem polotoku. Že tako napeti odnosi med Severom in Jugom so se namreč še zaostrili. Najbolj resno je bilo ob novembrskem raketnem napadu na južnokorejski otok, Pjongjang in Seul pa sta nato nadaljevala z vojaškimi vajami in razkazovanjem svoje pripravljenosti na morebitne provokacije ali napade nasprotne strani.

Poljsko je v črnino ovil drugi Katin

Na poti na spominsko slovesnost ob 70. obletnici pokola v Katinskem gozdu je v strmoglavljenju letala blizu ruskega Smolenska umrl poljski prvi par ter vrsta vidnih predstavnikov poljske politične, vojaške in cerkvene elite. Žalost Poljakov je bila silovita, pokojnega poljskega predsednika so se spomnili tudi drugod po Evropi. Po tragediji je življenje na Poljskem steklo naprej, Lecha Kaczynskega je na čelu države po julijskem drugem krogu predsedniških volitev nasledil Bronislaw Komorowski.

Kdo so obrazi minulega leta?

• Julian Assange, javni obraz spletne strani WikiLeaks, ki je letos dvignila prah s številnimi razkritji, najbolj z objavo četrt milijona ameriških diplomatskih depeš. Otepa se obtožb o spolnih napadih, a marsikdo je prepričan, da gre za kampanjo proti njemu, saj je ujezil številne pomembneže.
• Ivo Sanader, nekdanji hrvaški premier, ki se je oktobra vrnil v politiko tako hitro, kot je iz nje izginil. Trenutno v avstrijskem zaporu čaka na izročitev domovini zaradi sumov korupcije in zlorabe položaja.
• Silvio Berlusconi, italijanski predsednik vlade, ki je bil letos vpleten v kar nekaj spolnih škandalov. Sredi decembra je kljub glasnim pozivom k odstopu prestal glasovanje o zaupnici v parlamentu.
• David Cameron je pri 43-ih letih postal najmlajši ministrski predsednik v Veliki Britaniji v zadnjih dveh stoletjih. Vodji konservativcev je bila zaupana prva koalicijska vlada na Otoku po drugi svetovni vojni. Sestavil jo je skupaj z liberalci.
• Liu Šjaobo. Pisec, literarni kritik in oporečnik, ki zaradi obtožb o poskusu prevrata prestaja enajstletno zaporno kazen, je že dalj časa nadloga kitajske komunistične partije. Za dolg in nenasilen boj za temeljne človekove pravice na Kitajskem je prejel Nobelovo nagrado za mir.
• 33 čilskih rudarjev je občutilo, kaj pomeni biti svoboden. Po nesreči, ki se je na začetku avgusta zgodila v rudniku zlata in bakra v puščavi Atacama, so ostali ujeti 700 metrov pod zemljo. Drama se je srečno razpletla. Oktobra so namreč v spektakularni reševalni akciji vse potegnili na površje, dogajanje je spremljal ves svet. Da je šlo za čudež, so se strinjali tudi mnogi strokovnjaki.

PREGLEDI LETA