Zlatomašnik Danijel Vrečar
FOTO: Zlata maša v Slomškovem domu
Matjaž Merljak
V Ramos Mejiji v Buenos Airesu je salezijanec Danijel Vrečar praznoval zlato mašo. Slovesnost je bila zelo lepa. Domačinom in sorodnikom so se 14. novembra 2010 pridružili rojaki, ki izhajajo iz Moravč na Gorenjskem in jubilantovi prijatelji. Skupaj so se Bogu zahvalili za milost, da mu je naklonil visoko starost in 50-letnico duhovništva.
Zlatomašnikova družina je iz Moravč in je ena od prvih begunskih družin iz avstrijskih taborišč, ki so se naselile v Ramos Mejiji. V sloviti Bajukovi gimnaziji v taboriščih Lienz in Spittal je Danijel naredil nižje letnike srednješolskih študij. V treh begunskih letih so ta zavod obiskovale desetine bodočih duhovnikov (med njimi sedanja kardinala Alojzij Ambrožič in Franc Rode) in intelektualcev različnih poklicev v povojni Sloveniji v svetu.
Novo mašo je daroval 27. novembra 1960 v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejiji. Danijel je večino svojega duhovniškega življenja posvetil vzgoji mladine v salezijanskih zavodih po vsej Argentini. Ostal pa je povezan s slovensko skupnostjo, kateri v zadnjih letih tudi posveča več svojih moči.
Ostal je tudi povezan z rodno domovino, še posebno pa z ljudmi in duhovniki iz Moravč. Zato se je slavja zlate maše udeležila tudi domovina. Na slovesnost so prihiteli: Anton Berčan, dekan v Ribnici na Dolenjskem, Lado Jaksetič, župnik v Velikih Laščah, p. Jože Urbanija, frančiškan iz Maribora in p. Karel Lavrič, jezuit iz Ljubljane; zadnji trije ožji rojaki iz Moravč.
Organizacijo praznovanja je prevzel Slomškov dom, skupno s sorodniki in družinami rojakov, ki izhajajo iz Moravč. Da bi se slavja lahko udeležilo čim več duhovnih sobratov, je bila zlata maša napovedana za opoldansko uro, ko se je povsem napolnila velika dvorana Matevža Potočnika, ki je bogato okrašena služila kor bogoslužni prostor jubilejni sveti daritvi.
Zlatomašnik je vstopil obdan od narodnih noš, ministrantov in duhovnih sobratov: poleg omenjenih so prišli še Franci Cukjati, msgr. Mirko Grbec, p. France Burja, p. Jože Urbanija, Janez Pintar, France Himmelreich, p. dr. Lojze Kukovica in Ivan Lužovec SDB.
Slovesna pesem Zlatomašnik bod' pozdravljen mešanega pevskega zbora iz Slomškovega doma (vodstvo Marta Selan Brula, orgle Mirjam Klemenc Černe) je uvedla pozdrav slavljencu zlatomašniku: Diana Smole in Natalija Javoršek v narodnih nošah sta pozdravili v verzih, Marko Koželnik pa je izročil slovenski šopek.
Zlatomašni pridigar Vlado Jaksetič je prinesel pozdrave božjega ljudstva iz rojstnih Moravč, ki se je na ta dan duhovno pridružilo slavju v Argentini. Orisal je zlatomašnikovo družino, kjer je od šestih fantov že pet pokojnih, med njimi tudi brat Valentin, duhovnik. Ozrl se je na bogata dušnopastirska leta v Gospodovem vinogradu.
Izredno številna udeležba rojakov je pokazala, kako ceni naš narod svoje duhovnike. »Ofer« med mašo je bil le zunanji izraz te ljubezni in spoštovanja ter hvaležnosti. Ko je zlatomašnik zapel zahvalno pesem, se mu je pridružilo vse božje ljudstvo v mogočen akord: Bogu hvala za duhovnike! Dovršeno petje mešanega zbora je dalo službi božji res prazničen poudarek.
Prijetno pomladansko vreme je pomagalo, da so se praznična omizja raztegnila iz gostinskega prostora v cvetoč vrt Slomškovega doma in ustvarila gostoljubno okolje. Kosilo so pripravili Veronika Javoršek in Marjanka Lenarčič Dobovšek s pomočnicami ter Franci Miklavc in Carlos Cepeda, postregli pa so mlajši fantje in dekleta iz Slomškovega doma.
Kosila so se udeležili tudi delegat prelat Jure Rode, prelat dr. Mirko Gogala in France Barle SDB ter okrog 250 gostov. Praznično vzdušje na slavju so povzdignili številni pozdravi. Ganjen po tolikih prisrčnih besedah je zlatomašnik izrekel besedo hvaležnosti vsem, ki so mu izkazali toliko ljubezni in zvestobe. Vsa hvala in slava pa naj gre Bogu, kakor je izrazil v zlatomašnem geslu: »Naj Tvoje sem ljubezni znak, Gospod!«
