Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Marjana DebevecMarjana Debevec
Lidija Čop (foto: ARO)
Lidija Čop

Državna pomoč podjetjem za leto 2011

Slovenija

V Slovenskem podjetniškem skladu ocenjujejo, da so dosedanje finančne spodbude novim podjetjem obrodile pozitivne rezultate. Po njihovih podatkih se več kot šest odstotkov Slovencev odloča za podjetništvo, večina od teh pa ima visoko izobrazbo, ker gre predvsem za podjetja, ki se ukvarjajo z raziskavami in visoko tehnologijo ter projekti, ki so zanimivi za globalni trg.

Mala in srednje velika podjetja bodo lahko v letu 2011 izkoristila skupno skoraj 217 milijonov evrov ugodnih finančnih sredstev, s katerimi bo Slovenski podjetniški sklad podprl predvidoma okrog 900 projektov v skupni investicijski vrednosti nekaj več kot 437 milijonov evrov. Sklad ima namen v letu 2011 skupno razpisati za skoraj 190 milijonov evrov zgodnih finančnih sredstev, vendar je k tej vsoti treba prišteti še neporabljena sredstva, ki so bila razpisana v letu 2010, katerih celotna odobritev je bila že ob objavi predvidena v letu 2011. Gre za sredstva iz razpisanih garancij za bančne kredite ter lastniškega financiranja.

Slovenski podjetniški sklad bo sicer v letu 2011 nadaljeval s svojo ponudbo produktov preko finančnih linij: garancijsko-kreditne linije za mala in srednje velika podjetja, linije subvencij ter linije za lastniško financiranje. Tako bo v začetku prihodnjega leta Slovenski podjetniški sklad objavil javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja kot so podjetniški inkubatorji in tehnološki parki. Z razpisom želi spodbuditi uspešen prenos razvojnih idej in ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti pri razvoju in komercializaciji izdelkov, procesov in storitev. To je priložnost za »start up« podjetja, torej podjetniške začetnike in tiste, ki so tik pred ustanovitvijo podjetja.

V obdobju 2004 do 2010 je Slovenski podjetniški sklad razpisal subvencije za zagon podjetij v skupni višini 9,8 milijonov evrov in s tem finančno podprl 394 podjetij, od tega 230 nastajajočih podjetij, mlajših od 12 mesecev, ki so v tem času ustvarila več kot 800 novih delovnih mest. V povprečju so zaposlovala 3,4 zaposlene več kot pred državno pomočjo. Vrednost na zaposlenega se je povečala za dobrih 77 odstotkov.

Slovenski podjetniški sklad je oktobra letos sofinanciral tudi projekt internacionalizacije slovenskih podjetij s potencialom hitre rasti v Silicijevi dolini v Kaliforniji v ZDA. Po kriterijih doseganja visoke tehnologije in usmerjenosti na globalni trg, tehnologije z globalnim pomenom in primernosti za vstop tveganega kapitala je bilo izbranih devet podjetij. Nekatera od njih so že vzpostavila poslovne vezi s potencialnimi investitorji in poslovnimi partnerji ter prispevala k prepoznavnosti slovenskih poslovnih idej. Trenutno je odprt še razpis za bančne garancije sklada s subvencijo obrestne mere. Zaradi izrednega zanimanja za garancije sklada je ministrstvo za gospodarstvo zagotovilo v mesecu septembru dodatnih 34 milijonov evrov garancijskega potenciala in 4,7 milijona evrov za subvencije obrestne mere za bančne kredite za investicije ali obratna sredstva. Na javni poziv podjetjem, ki so utrpela škodo kot posledico katastrofalnih poplav septembra letos, je sklad prejel 99 popolnih vlog. Višina nepovratnih sredstev, namenjena pomoči podjetjem zaradi septembrskih poplav pa je 5,6 milijona evrov.

Glede na to, da je pri nas podjetništvo v primerjavi z drugimi evropskimi državami še dokaj nerazvito, vsaka pomoč pripomore k odločnejšemu začetku na podjetniški poti. Na drugi strani pa je veliko podjetnikov prepričanih, da je čakanje le na državno pomoč brezuspešno, če ga ne spremlja delavnost in dobra volja ter vera v lastno idejo ali projekt.

Slovenija, Komentarji

VIDEOTEKA

  • Poplave v Nepalu (photo: Xinhua/STA) Poplave v Nepalu (photo: Xinhua/STA)

    Med pogrešanimi več sto turistov in romarjev

    Po silovitih poplavah in zemeljskem plazu, ki sta v sredo prizadela obmejno območje med Nepalom in kitajskim Tibetom, pogrešajo več kot 1300 ljudi. Reševalne ekipe nadaljujejo iskanje, oskrbujejo ...

    Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si) Dr. Dejan Kernc, doktor kineziologije in specialist za hrbtenico. Avtor znanstveno potrjenega vadbenega protokola, razvitega na Ortopedski kliniki, s ciljno usmerjenim gibanjem ne blaži le simptomov, temveč trajno odpravlja glavne vzroke za bolečine. (photo: re.aktiv.si)

    Zakaj operacija pogosto ni prava rešitev

    Bolečine v hrbtenici so bolezen sodobnega časa in skoraj vsak se z njimi sreča vsaj enkrat v življenju. Kdaj je ta bolečina zgolj opozorilo in kdaj znak resnejših strukturnih težav? Kako ločiti ...

    Tine Golež (photo: osebni arhiv) Tine Golež (photo: osebni arhiv)

    Profesor, ki dijake še vedno vika ...

    Profesor fizike Tine Golež svoj prosti čas posveča pisanju. Ko beseda nanese na vprašanje, od kod črpa navdih za zgodbe, priznava, da gre za nekaj neulovljivega. Navdih se pojavi se iz vsakdanje ...

    Avdio player - naslovnica