Juhant, Feltrin, škof Jamnik, Granda
Granda: Plebiscit je bil plebiscit proti totalitarizmu
Slovenija | 22.12.2010, 18:05
20. obletnice plebiscita, ki jo obeležujemo 23. decembra smo se spomnili tudi v predzadnjem Pogovoru o v letu 2010 na Radiu Ognjišče. V studiu smo gostili ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika, zgodovinarja dr. Staneta Grando, teologa dr. Janeza Juhanta in poslanca v času osamosvajanja Slovenije Francija Feltrina.
Škof Jamnik: Naša zgodovina ni odvisna samo od nas
„23. december je bil res poseben dan. Milostni trenutek v naši slovenski zgodovini,“ je v pogovoru dejal škof Jamnik, ki je bil v tistih časih tajnik pri nadškofu Alojziju Šuštarju. Spomnil je na besede nadškofa Šuštarja, da je bil plebiscit advent slovenskega naroda, posebej pa omenil nadškofov nastop tri dni ped plebiscitom na nacionalni televiziji. V nagovoru je posebej poudaril, da naj se verniki ne dajo zbegati in ustrahovati, ampak naj odločno in pogumno naredijo to tako pomembno državotvorno dejanje. Besed nadškofa Šuštarja so se glasile: "Glasovanja o samostojni in neodvisni državi prihodnjo nedeljo ni mogoče primerjati s kakimi politični volitvami. Gre namreč za izredno pomemben zgodovinski dogodek. Politična opredelitev, pomen in posledica glasovanja so stvar vlade, predsedstva in političnih strank. Katoliška Cerkev pa je v Sloveniji večinski sestavni del družbe. Zato imajo katoliški kristjani pravico, nalogo in dolžnost, da sodelujejo pri tem zgodovinsko odgovornem dejanju in se trezno, modro in pogumno odločajo za udeležbo pri glasovanju. Slovenska škofovska konferenca je v svoji izjavi 11. decembra 1990 podprla parlamentarno odločitev za plebiscit, ker je popolnoma v skladu z moralnim načelom o pravici do samoodločbe in z načeli demokracije. Vabim vse kristjane pa tudi vse druge, da se udeležijo glasovanja in s svojim DA potrdijo življenjsko moč in ustvarjalno politično voljo slovenskega naroda. Storimo vse, da bo plebiscit uspel. Potem bomo sicer v trdem skupnem delu, a v močnem zaupanju v lastne moči in v še močnejšem zaupanju v božjo pomoč gradili prihodnost samostojne in neodvisne države Slovenije. Ne dajmo se begati od različnih govoric, groženj in črnogledih napovedi. Bog, ki je gospodar zgodovine, se je z učlovečenjem svojega Sina približal človeštvu in tudi našemu narodu. Na četrto adventno nedeljo se bo letos izpolnilo stoletno pričakovanje slovenskega naroda. Bog daj, da bi bilo tako!“ Škof Jamnik je ob sklepu oddaje dejal, „da naša zgodovina ni odvisna samo od nas, hvala Bogu, ampak je Bog stvarnik zgodovine. V tej luči pa lahko odkrivamo veliko pozitivnih stvari.“
Granda: Danes smo priča potvarjanju zgodovinskih dejstev
„Plebiscit je bil potrditev dotedanjega politike Demosa, to se pravi večstrankarskega sistema in odprave komunizma,“ je poudaril zgodovinar Stane Granda. „Slovenskega osamosvajanja ne bi bilo, če ne bi bilo zloma komunizma, to je bil predpogoj. Dogajanje v Romuniji, ki smo ga lahko spremljali neposredno po televiziji, je našim komunističnim voditeljem pognalo strah v kosti. Poznam primere, ko so imeli pri sebi pištole z enim nabojem. To pomeni, da je bil ta strah resnično ogromen in da se je to tudi tako razumelo,“ meni Granda, ki opozarja tudi na potvarjanje zgodovine. „Danes smo priča potvarjanju zgodovinskih dejstev: da je bil to samo plebiscit za slovensko osamosvojitev, da ni bil za večstrankarstvo, da ni bil proti komunizmu. Ne, to je kompleks! Vloga Cerkve, vloga strank in parlamenta pomeni, da je šlo pri tem za kompleksen slovenski zgodovinski proces, ki je bil možen samo v nekih ugodnih zrelih mednarodnih okvirih. Ločeno teh stvari ne smemo nikoli obravnavati,“ je dejal Granda.
Feltrin: Bili smo prepričani, da bo po plebiscitu res drugače, da smo res proti komunizmu
„Plebiscit je bil začetek težav v parlamentu. Ko je bil tako visoko izglasovan, smo se poslanci v parlamentu šele začeli zavedati, da moramo sprejemati vso zakonodajo za resno osamosvojitev, ki je bila čez šest mesecev. To je bilo zelo težko,“ pa se takratnih časov, ko so mnoge zakone sprejemali z glasom več, spominja Franci Feltrin. „Mi smo bili prepričani, da bo po plebiscitu res drugače, da smo res proti komunizmu, ampak ni bilo tako. V parlamentu ne! Tam smo z veliko težavo sprejemali osamosvojitveno zakonodajo,“ poudarja Feltrin, ki opaža, da se v politiki vrača tisto kar je bilo. „Slabo za slovenski narod. Ampak jaz mislim, da če smo ustvarili Slovenijo, če smo jo osamosvojili, bomo tudi to premagali.“
Juhant: Kdo pa bi bil zadovoljen s stisnjeno pestjo in še rdečo?
„Leti 89, 90 pomenita dejansko odpravo komunizma,“ poudarja profesor Janez Juhant, ki ga moti, da to ni splošno priznano. „V tem je vsa težava tudi naše mlade držav,“ dodaja Juhant. Posebej je omenil vlogo kristjanov „kot tistega telesa, ki se je vse skozi upiral takemu totalitarnemu režimu, ki je delovalo tudi v tem, da se demokratične razmere vzpostavijo.“
Gostje v studiu so komentirali tudi projekt ministrstva za šolstvo „Stisni roko v pest“, ki želi spomniti poleg 20. obletnice samostojnosti še na 70 let osvobodilne fronte. „Kdo pa bi bil zadovoljen s stisnjeno pestjo in še rdečo? Vsi vemo, kam to vodi in seveda ni človeka med nami, tudi tistih ne, ki so to skonstruirali, ki bi si želel neke nove revolucije, pač pa je v ozadju najbrž nepremišljenost ali pa nek načrt, ki ni dolgoročen, je zelo kratkoročen, da bi vendarle z vzdrževanjem tega vladali naprej. Kam to vladanje pelje pa je najboljši dokaz sedanja vladajoča koalicija, ki vlada na ta način, torej preko glav, preko trupel, tudi preko žrtev,“ je povedal Juhant, Granda pa dodal, da gre za popolnoma neprimerljive stvari. „Gre za poskus, da bi s proslavljanjem 70 let OF nacionalizirali povojne poboje,“ je dejal Granda in opozoril, da bi to radi povezali s plebiscitom in slovensko samostojnostjo, tako pa bi bili za povojne poboje krivi vsi Slovenci. „Upora proti okupatorju ne bo nihče zanikal, vendar je to nekaj popolnoma drugega kot revolucija in vsi njeni izrastki.“
