Papež o vztrajnosti in potrpljenju
Cerkev po svetu | 12.12.2010, 17:11
Na tretjo adventno nedeljo, imenovano tudi nedelja veselja, se je na trgu sv. Petra v Vatikanu zbralo zelo veliko ljudi, zlasti otrok številnih rimskih oratorijev. S seboj so prinesli jaslično figurico deteta Jezusa. Dolgoletna navada je namreč ta, da sveti oče na 3. adventno nedeljo blagoslovi te figurice, ki jih nato na božični večer položijo v domače jaslice.
Mladostno vzdušje je opoldne prevevalo vso veliko množico na trgu sv. Petra. Kljub temu je pozorno prisluhnila nagovoru papeža Benedikta XVI., ki je v svojem opoldanskem nagovoru poudaril zlasti pomen vztrajnosti in potrpljenja. O njiju namreč govori apostol Jakob v svojem pismu, ko pravi: „Bratje, potrpite do Gospodovega prihoda!“ (Jak 5,7) Sveti oče je spomnil na vrednost vztrajnosti in potrpljenja, čeprav dandanes svet povišuje zlasti spremenljivost in sposobnost prilagajanja na vedno nove situacije. Advent nas namreč vabi k okrepljeni duhovni žilavosti, k tisti upornosti duha, ki nam omogoča, da ne obupamo v pričakovanju dobrine, ki kasni s prihodom, temveč jo vztrajno pričakujemo in se nanjo tudi dejavno in zaupno pripravljamo.
Nadalje je iz pisma apostola Jakoba navedel odlomek: „Glejte, poljedelec pričakuje dragocen sad zemlje in potrpežljivo čaka, dokler ne prejme zgodnjega in poznega dežja. Potrpite tudi vi; utrdite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu “ (Jak 5,7-8). Primerjava s poljedelcem se svetemu očetu zdi zelo zgovorna, saj mora poljedelec po setvi nekaj mesecev potrpežljivo in vztrajno čakati na žetev. Ni fatalist, temveč je zgled človeka, ki na uravnotežen način povezuje vero in razum. Po eni strani pozna zakonitosti narave, po drugi pa zaupa v Božjo previdnost, saj nekatere temeljne stvari niso v njegovih, temveč so v Božjih rokah. Potrpljenje in vztrajnost predstavljata – po papeževih besedah – sintezo med človekovo prizadevnostjo in zaupanjem v Boga.
Opogumimo naj svoja srca, nas spodbuja Sveto pismo, in prav Božja beseda nam je pri tem v pomoč. Medtem, ko vse mine in se spreminja, beseda Boga ostaja. Če nas dogodki življenja begajo, imamo v njej vendarle kompas, ki nam kaže pravo smer. Prav tako imamo zgled prerokov, ki jih je Bog poklical govoriti v njegovem imenu. Prerokovo veselje in njegova moč je v Božji besedi, ki jo oznanja z upanjem, ki ne razočara, saj temelji na Božji zvestobi. Ob tem je sveti oče spomnil, da je pri krstu vsak kristjan postal deležen preroškega dostojanstva. Marijini priprošnji je izročil željo, da bi to dostojanstvo znova odkrili in gojili z vztrajnim poslušanjem Božje besede.
