V Rotterdamu pričakujejo 30 tisoč mladih

Cerkev po svetu | 01.12.2010, 13:21

Po Poznanu, Bruslju, Ženevi, Zagrebu, Milanu, Lizboni, Hamburgu, Budimpešti in Parizu bo letošnje evropsko (taizéjsko) srečanje mladih od 28. decembra do 1. januarja v Rotterdamu. Tako bo Rotterdam za nekaj dni postal duhovno središče Evrope. Pričakujejo, da se bo 33. srečanja udeležilo približno 30 tisoč mladih z vseh celin.

O Erazmu Rotterdamskemu

S to novo postajo na romanju zaupanja na zemlji, pravi tiskovno sporočilo, nadaljuje taizejska skupnost potovanje, ki ga je začel njen ustanovitelj brat Roger, da bi pomagal mladim pri prizadevanju za spravo in mir ne le med kristjani, ampak med ljudstvi. Rdeča nit srečanja v Rotterdamu bo filozofija znanilca današnje Evrope Erazma rotterdamskega. Mladi bodo dopoldneve preživljali v eni izmed 150-ih cerkva, ki jih bodo sprejele, popoldne pa se bodo srečevali pri skupnem obedu in skupni molitvi v mestnem expo parku. Teme bodo temeljile na pismu iz Čila, ki ga bo brat Alois napisal po latinskoameriškem srečanju mladih. Skupnost taizejskih bratov ga pripravlja v Santiagu de Chile od 8. do 12. decembra. Mladi bodo razmišljali tudi o izvirih vere ter svoji zavezanosti služenju Kristusu znotraj Cerkve in družbe.

Utrjevanje skupnosti

Rotterdamski škof monsinjor Adrianus van Luyn je prepričan, da je ta dogodek zelo pomemben ne le za Nizozemsko, ampak za vso Evropo. Mladi, ki bodo skupaj živeli svojo vero, bodo znamenje upanja in ljubezni za mnoge, je poudaril škof. Ko se bo toliko mladih srečalo v imenu skupne vere, jim bo to pomagalo graditi edinost med evropsko mladino; to pa bo tudi spodbuda za domače župnije in skupnosti, ki bodo za nekaj dni sprejele toliko mladih, da bi oznanjale evangelij in skupaj z mladimi služile družbi.

Tajnik protestantske cerkve ne Nizozemskem Arjan Plaisier je opozoril, da taizejska skupnost povezuje mlade in starejše prek meja, kar je v nekem smislu pomen Evrope, da bi odkrila, kar vsi iščemo, pa ne nujno tudi najdemo: pripadnost skupnosti. Dejansko temelji na vrednotah in veri, ki ne izključuje, ampak povezuje.

Razmislek o globljih vprašanjih

Srečanje se veseli tudi župan Rotterdama Ahmed Aboutaleb, ki je sicer muslimanske vere. Aboutaleb, ki vodi mesto s približno četrtino muslimanskega prebivalstva, je prepričan, da bo srečanje prostor za razmislek o globljih vprašanjih, kar potrebujemo, saj ima družba brez duhovnosti nekakšno senčno stran. Župan je spregovoril tudi o težnjah, da bi vero omejili na zasebnost. Vendar pa religija ni plašč, ki bi ga mogli sleči, ko smo v javnosti z drugimi, je še dejal župan. Nosimo ga kot del svojega izvora, istovetnosti in večina ljudi tudi kot del svojih vrednot.