Kdo so kardinali?
Cerkev po svetu | 18.11.2010, 16:05
Kardinali so nastali iz antičnih diakonov, duhovnikov in škofov v Rimu ali okolici (duhovniki petindvajsetih naslovov ali cerkva v Rimu, iz sedmih (pozneje štirinajstih) regionalnih diakonov, šestih palatinskih diakonov in sedmih suburbikarnih škofov).
Leta 1150 je bil oblikovan kardinalski zbor z dekanom na čelu (vloga je tradicionalno pripadala škofu iz Ostije) in komornikom, ki je bil gospodarski upravitelj. Od leta 1059 so kardinali izključni volivci papeža. Od 12. stoletja naprej so bili za kardinale imenovani tudi prelati s sedežem zunaj Rima. Kardinali so princi Cerkve, zato imajo naslov eminence. Tisti kardinali, ki živijo v Rimu, so vatikanski državljani, četudi fizično nimajo svojega bivališča na ozemlju Vatikana.
Kardinali imajo izključno pravico do volitev novega papeža in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju vesoljne Cerkve. Razdeljeni so na tri redove in sicer: škofovskega, duhovniškega in diakonskega. Papež kardinale imenuje svobodno po lastni presoji izmed duhovnikov (kan. 351, § 1 ZCP). Kardinalskemu zboru predseduje dekan (trenutno kardinal Angelo Sodano), oziroma v primeru njegove odsotnosti prodekan (trenutno kardinal Roger Etchegaray). Kardinali kot zbor s papežem sodelujejo na rednih ali izrednih konzistorijih (kan. 353 ZCP). Če vodijo različne dikasterje oziroma ustanove Rimske kurije ali države Vatikan, so vabljeni, da papežu podajo odpoved od aktivne službe ob dopolnitvi 75 let starosti.
Pravico voliti novega papeža imajo izključno kardinali, ki na dan smrti papeža še niso izpolnili 80 let. Po trenutno veljavnih pravilih (apostolska konstitucija Universi Dominici gregis) je zgornja meja števila kardinalov volivcev 120, ki pa ga lahko papež kot vrhovni voditelj Katoliške Cerkve po lastni presoji prekorači. Trenutno je kardinalov volivcev 101, vseh kardinalov pa 179 (77 brez volilne pravice). S sobotnim konzistorijem se bo število kardinalov povečalo za 24, s tem pa se bo število kardinalov z volilno pravico v primeru konklava povečalo na 121, kardinalski zbor bo tako skupaj štel 203 kardinale.
Celoten zbor kardinalov je objavljen na spletni strani Svetega sedeža. Predstavljeni so tudi kardinali, ki imajo v primeru volitev novega papeža posebno vlogo.
Konzistorij (lat. con-sistere, biti skupaj) je v času rimskega imperija označeval častni zbor cerkvenih dostojanstvenikov, kasneje pa senat rimskega papeža in pomeni zbor kardinalov, zbranih okrog papeža. Kozistorij je sprva obravnaval tako pravne kot administrativne zadeve, ki so se pozneje prenesle na tribunal rimske rote. V 15. in 16. st., ko so bile ustanovljene rimske kongregacije, je konzistorij izgubil na svoji veljavi. Zaradi povečanega obsega dela se je konzistorij razdelil na več kongregacij.
To bo tretji konzistorij v času papeževanja Benedikta XVI. Prvi je potekal leta 2006, ko smo tudi Slovenci dobili svojega kardinala, drugi pa leta 2007.
