Papež o sveti Julijani Kornilonski
Cerkev po svetu | 17.11.2010, 11:35
Papež Benedikt XVI. je pri predzadnji avdienci v letošnjem cerkvenem letu spregovoril o sveti Julijani Kornilonski, ki jo bolje poznamo kot sveto Julijano iz Liegea. Rodila se je ob koncu 12. stoletja in še mlada osirotela ter postala sestra avguštinka. Sicer je papež na Trgu svetega Petra posebej pozdravil hrvaške vernike, ki jih bo obiskal prihodnje leto.
Papež je v začetku dejal, da je modro ženo pritegnila kontemplativna molitev in pobožnost do zakramenta svete evharistije. „Po večkratnem videnju je Julijana veliko naredila za bogoslužni praznik v čast sveti evharistiji. Praznik svetega Rešnjega telesa so prvič praznovali v škofiji Liege in od tam se je širil dalje,“ je dejal papež, ki je spomnil tudi na svojega predhodnika, papeža Urbana IV., ki je Julijano poznal osebno in je v letih svojega papeževanja razširil praznik svetega Rešnjega telesa na vesoljno Cerkev ter naročil svetemu Tomažu Akvinskemu, naj napiše liturgična besedila za praznik.
„Papež Urban je obhajal praznik v Orvietu, takratnem sedežu papežev, kjer so hranili relikvijo evharističnega čudeža, ki se je zgodil leto poprej. Ko se spominjamo svete Julijane Kornilonske. obnovimo svojo vero v resnično Kristusovo navzočnost v sveti evharistiji in molimo, da bi 'evharistična pomlad', ki smo ji danes v Cerkvi priča, obrodila sad v vedno večji pobožnosti do Kristusovega telesa in krvi,“ je dejal sveti oče, ki je zbrane povabil, da naj obnovijo vero v resnično navzočnost Kristusa v evharistiji, k čemur nas vabi tudi Katekizem katoliške Cerkve. „Jezus Kristus je navzoč v evharistiji na edinstven in neprimerljiv način. Navzoč je namreč resnično, stvarno in bistveno: s svojim telesom in svojo krvjo, s svojo dušo in svojim božanstvom. V evharistiji je torej ves Kristus, Bog in človek, navzoč na zakramentalen način, to je pod evharističnima podobama kruha in vina,“ je poudaril papež Benedikt XVI.
Avdience v Vatikanu so se udeležili številni verniki in tudi kardinali. Med njimi je bilo precej takšnih, ki se bodo udeležili sobotnega konzistorija, ki ga je sklical papež. Na njem bo imenoval 24 novih kardinalov.
Novi kardinali prihajajo iz štirih celin: 15 je Evropejcev, od tega kar 10 Italijanov. Po štirje prihajajo iz Afrike in Amerike, eden pa iz Azije. S konzistorijem, na katerem bodo kardinali tudi uradno umeščeni, bo kardinalski zbor štel 203 kardinale, med njimi jih bo 121 imelo volilno pravico v primeru konklava.
