Pred 100 leti se je rodil Lojze Kozar

Slovenija | 11.11.2010, 13:58

Jubilejno Kozarjevo leto, ki se je začelo na praznik Svete družine decembra 2009, ima danes svoj vrh, čeprav brez osrednje slovesnosti. Pred stotimi leti, 11. novembra 1910, se je namreč v vasi Martinje na Goričkem rodil goreč dušni pastir, pisatelj, ljubitelj glasbe in cerkvenega petja Lojze Kozar.

Na njegov rojstni dan se v župniji Odránci začenja tridnevna priprava na blagoslovitev njegovega kipa. Do sobote bo v tamkajšnji cerkvi vsako popoldne ob 16.30 rožni venec, zatem sveta maša, po njej pa duhovno-kulturni program. Glavna slovesnost bo v nedeljo popoldne, ko bosta k daritvenemu oltarju skupaj z duhovniki pristopila nadškof Marjan Turnšek in škof Peter Štumpf. Maši bo sledil blagoslov kipa Lojzeta Kozarja.

Življenje Lojzeta Kozarja

Zemeljska pot prvega odránskega župnika Lojzeta Kozarja se je začela v Martinju, krščen pa je bil naslednji dan, 12. novembra 1910, na Gornjem Seniku, ki je danes na Madžarskem. Po gimnaziji v Murski Soboti in na Ptuju, je študiral teologijo v Mariboru. Tam je leta 1936 prejel duhovniško posvečenje. Po kaplanski službi v Trbovljah, Brežicah in Túrnišču so ga med vojno poslali na Madžarsko. Po vrnitvi je bil za kratek čas v Véliki Pólani, zatem pa je od konca leta 1945 do 1991 vodil župnijo v Odráncih. Tam je oblikoval farno občestvu in skupaj z njim v teh povojnih razmerah postavil novo cerkev. Lojze Kozar je pristopal tudi k oltarju slovenske besede. Pesmi je pisal že kot bogoslovec, kasneje pa se je posvetil prozi. Objavljal je predvsem v katoliških časopisih, revijah in zbornikih. Pri Mohorjevi družbi, Družini in Ognjišču je izdal enajst leposlovnih del. To so povesti in romani Takšen prag, Pajkova mreža, Licenciat Janez, Vezi in zanke, Kamen in srce, Neuničljivo upanje, Premakljivi svečnik, Njene postaje, Moji konjički, Materina ruta in Topla babičina dlan. Umrl je 29. aprila 1999 v Odrancih, kjer je tudi pokopan.

Prejšnjo nedeljo, 7. novembra 2010, smo mu posvetili oddajo Graditelji slovenskega doma.