VIDEO: Spoznajte nove kardinale
Cerkev po svetu
V Vatikanu bo danes potekal tretji konzistorij v času papeževanja Benedikta XVI., med katerim bo sveti oče imenoval 24 novih kardinalov. Med njimi je 15 Evropejcev, od tega samo iz Italije 10, dva sta Američana, dva iz Latinske Amerike in eden iz Azije.
Med novimi kardinali sta tudi koptski patriarh v Aleksandriji Egipčan Antonios Naguib ter varšavski nadškof Kazimierz Nycz, prav tako pa tudi dva ameriška nadškofa, brazilski nadškof iz Aparecide in ekvadorski upokojeni nadškof iz Quita. Papež je imenoval tudi višje vatikanske uradnike, kot sta prefekt kongregacije za zadeve svetnikov Angelo Amato in prefekt papeškega sveta za kulturo nadškof Gianfranco Ravasi.
Med imenovanimi so štirje stari več kot 80 let in se ne morejo udeležiti konklava. To sta Italijana Elio Sgreccia in Domenico Bartolucci, Nemec Walter Brandmuller in Španec José Manuel Estepa Llaurens.
Po današnjem konzistoriju bo kardinalski zbor štel 121 volivcev. To bo sicer tretji konzistorij v Benediktovem pontifikatu. Zadnji je bil novembra 2007, ko je imenoval 23 novih kardinalov.
Novi kardinali bodo danes od papeža prejeli rdeči biret, jutri pa bodo s slovesnim obredom v baziliki svetega Petra prejeli kardinalski prstan. Šele po vseh teh obredih smejo kardinali vstopiti v konklave.
Kardinali so običajno imenovani za člane posebnih vatikanskih uradov. Poleg konklava za izvolitev novega papeža se udeležujejo konzistorijev za pomembne cerkvene razprave.
Kdo so kardinali?
Kardinali so nastali iz antičnih diakonov, duhovnikov in škofov v Rimu ali okolici (duhovniki petindvajsetih naslovov ali cerkva v Rimu, iz sedmih (pozneje štirinajstih) regionalnih diakonov, šestih palatinskih diakonov in sedmih suburbikarnih škofov).
Leta 1150 je bil oblikovan kardinalski zbor z dekanom na čelu (vloga je tradicionalno pripadala škofu iz Ostije) in komornikom, ki je bil gospodarski upravitelj. Od leta 1059 so kardinali izključni volivci papeža. Od 12. stoletja naprej so bili za kardinale imenovani tudi prelati s sedežem zunaj Rima. Kardinali so princi Cerkve, zato imajo naslov eminence. Tisti kardinali, ki živijo v Rimu, so vatikanski državljani, četudi fizično nimajo svojega bivališča na ozemlju Vatikana.
Kardinali imajo izključno pravico do volitev novega papeža in so po izročilu papeževi svetovalci pri vodenju vesoljne Cerkve. Razdeljeni so na tri redove in sicer: škofovskega, duhovniškega in diakonskega. Papež kardinale imenuje svobodno po lastni presoji izmed duhovnikov (kan. 351, § 1 ZCP). Kardinalskemu zboru predseduje dekan (trenutno kardinal Angelo Sodano), oziroma v primeru njegove odsotnosti prodekan (trenutno kardinal Roger Etchegaray). Kardinali kot zbor s papežem sodelujejo na rednih ali izrednih konzistorijih (kan. 353 ZCP). Če vodijo različne dikasterje oziroma ustanove Rimske kurije ali države Vatikan, so vabljeni, da papežu podajo odpoved od aktivne službe ob dopolnitvi 75 let starosti.
