Z Mojco Širok o Italiji, mafiji in Berlusconiju

Slovenija | 11.11.2010, 15:21

Italija, naša zahodna soseda, sproža v naših mislih številne asociacije. Mafija, Silvio Berlusconi, Rim, siesta, kolektivni dopust v avgustu, težave z odpadki … Raziskovanja italijanske politike in gospodarstva ter moči italijanske mafije se je leta 1993 lotila Mojca Širok, ki je bila tudi gostja oddaje Pogovor o na Radiu Ognjišče.

Širokova je o Italiji najprej poročala za Radio Študent, nato za revijo Mladina. Zdaj je dopisnica RTV Slovenija iz Rima. Letos je izdala dve knjigi. Najprej Zadnji rimski cesar, v kateri analizira vzpon zdajšnjega italijanskega premierja, ki naj bi bil produkt italijanskega političnega sistema. V kratkem ji je sledila knjiga Oblast brez obraza, ki je reportažno delo o mafiji, o tipu, strukturi in globalnem načinu delovanja kriminalnih organizacij, ki imajo svoje korenine v južnih italijanskih deželah. "Ni mogoče mimo dejstva, da je za to, da je italijanska mafija dosegla tolikšno moč in tolikšen vpliv na območjih kjer deluje, treba pripisati tudi njenemu vplivu oziroma povezavah s politiko. Verjetno ne na nacionalni ravni, verjetno ne ves čas … Ampak če o Italiji ni mogoče govoriti kot o neki mafijski državi, kar je absolutno neprimerno in verjetno tudi ne drži, hkrati ni mogoče zanikati, da niso v različnih obdobjih njene zgodovine različni politiki, tako na nacionalni kot na številnih lokalnih ravneh, spletali koristna in dobičkonosna razmerja z mafijskimi družinami oziroma z drugimi kriminalnimi organizacijami z juga države," je pojasnila eno od skupnih točk uradne oblasti, ki jo analizira v enem delu, in tako imenovane države v državi, ki jo oriše v drugem delu.

V Italiji poznamo štiri mafijske združbe

Mafijo v slovenščini pogosto asociativno povezujemo s hollywoodskim filmom Boter. A Širokova pojem mafija precej natančno razdela. Kot pravi, mafija ni samo ena. "V Italiji poznamo štiri tradicionalne mafijske združbe. To so: cosa nostra na Siciliji, 'ndrangheta v Kalabriji, camorra v Kampanji in sacra corona unita v Apuliji na peti italijanskega škornja, ki je najmlajša, v tem trenutku tudi najšibkejša in pravzaprav najmanj tradicionalna," je pojasnila.

Klasični, tradicionalni kriminalni posli so mamila, trgovina z belim blagom in izsiljevanje, a težava je, ker je mafija vpeta tudi v zakonite posle. "Dolga leta je bil najbolj donosen tovrsten posel gradbeništvo. Gradnja cest, avtocest na jugu Italije ali kakršenkoli javni gradbeni posel. Vsako bogato javno naročilo, ki predvideva ogromne vsote državnega denarja, je mamljivo za kriminalne organizacije, ker je mogoče ta denar speljati na različne načine," je povedala Širokova, ki sicer piše tudi o vpletenosti mafije v obvladovanje tekstilne industrije in omenja tudi področje zdravstva. Vpliv mafije na vsakdanje življenje ljudi nazorno prikaže zgodba, ki jo je Širokovi zaupal Pietro Grasso, ki je bil leta 2000 vodja palermskega tožilstva. Bistvo te zgodbe je, da bo mafija, dokler lahko na kateri koli način nadomešča državo, vedno močnejša, Grassu pa jo je povedal nek mafijski skesanec. K temu skesancu je prišel mladenič in ga prosil za pomoč, ker ni imel denarja, službe. Mafijec mu je priskrbel službo na gradbišču, v zahvalo pa je od mladeniča zahteval dokumente. Mladenič mu jih je izročil, čeprav je vedel, da jih bo mafijec uporabil za nezakonite dejavnosti in da bo tako sam postal sodelavec mafije. A to je storil, da lahko preživi. "To je ta moč. Kriminalne združbe, kot so italijanske, lahko delujejo samo na gospodarsko in družbeno podhranjenih območjih, kjer s tem, ko izvajajo neko oblast, držijo ljudi v šahu. In tam, seveda, kjer je država šibka. Ker ne opravlja svoje vloge, ker ne daje dela, ker ni šol in služb. Takrat se ljudje obrnejo po pomoč nekam, kjer bodo to pomoč dobili takoj," je dejala Širokova.

Boj proti mafiji se začne z dna

Kot eno najbolj učinkovitih sredstev države v boju proti organiziranemu kriminalu omenja zakon o zaplembi mafijskega premoženja, ki ga dobi v upravljanje civilna družba. "Gre za način boja iz baze, iz dna," je poudarila. Ljudem se odpre druga možnost, ko neka vila, zasežena mafijskemu bossu, postane šola, materinski dom ali center za pomoč odvisnikom, zemljišča, nasadi oljk, zaseženi neki mafijski družini, dobijo v najem zadruge, ki jih sestavljajo pretežno mladi, ki ta zemljišča obdelujejo in izdelke nato prodajajo v italijanskih supermarketih. Kot je ob tem povedala Širokova, so ljudje začeli razmišljati drugače, čeprav je država oddaljena in neučinkovita. Zavedati so se začeli, da državo sestavljajo vsi skupaj. "Država, pravijo, smo mi, vsak posameznik. Četudi vemo, da je sistem kot tak popolnoma neuporaben, sestavimo mi svojega s pomočjo države. In to na teh mikroravneh," je dodala.

Življenja policistov, tožilcev, sodnikov, ki so "uradni nasprotniki mafije", po besedah Širokove niso lahka, a kot pravi, se je najbolj dotaknejo zgodbe malih ljudi, ki si prizadevajo za spremembe, "ki so se odločili, da se s svojim zgledom in delom uprejo mišljenju, da je samo kriminalec tisti, ki lahko pomaga pri preživetju". Kot je dodala, je teh ljudi vse več. Omenila je številne duhovnike, ki v svojih župniščih odpirajo prostore za otroke in mladino, da svojega prostega časa ne zapravljajo na ulicah. Prav s tem so trn v peti mafijskim združbam. "To je to. Ko iz dna začneš razjedati njihovo oblast. Ko daš ljudem drugo možnost. Seveda policija, seveda tožilstvo, seveda država s svojimi zakoni. Ampak predvsem v njihovem vsakdanjem okolju jim daš drugo možnost."

Italija je naša zahodna soseda, a "v Sloveniji, vsaj tako pravijo slovenski preiskovalci, za zdaj niso zaznali kakšno zares neposredno operacijo italijanskih mafijskih združb, velikokrat pa posredovanje in pomoč pri različnih tranzitnih poslih". Širokova je dodala, da ima Slovenija pri tem srečo, da je majhna.

Širokova o fenomenu Silvia Berlusconija

V Pogovoru o smo se z dopisnico RTV Slovenija iz Rima pogovarjali tudi o fenomenu Silvia Berlusconija. Kot je dejala, "velja za enega najbolj zanimivih, inovativnih, medijsko-političnih fenomenov sodobnega časa". Razlogov za njegov uspeh je po njenih besedah več, tako njegove osebne sposobnosti kot tudi italijanska zgodovina, med drugim prepletena s korupcijskimi škandali, po katerih so razpadle najpomembnejše stranke v državi in je v italijanskem političnem prostoru nastala velika praznina. "Nedvomno je to človek, ki ga ni strah raznih avantur in je verjetno tudi karakterno nekdo, ki samega sebe vidi kot odrešenika Italijanov in Italije. Njegovi nasprotniki ga, seveda, vidijo povsem drugače," je še povedala o italijanskem premierju.