Po napadu na iraške kristjane vse večja nevarnost terorističnih napadov v Evropi

Cerkev po svetu | 02.11.2010, 14:10

Obhajamo praznik vseh vernih rajnih, ki se je pri nas udomačil pod imenom "verne duše“. Papež Benedikt XVI. bo mašo za vse kardinale in škofe, ki so umrli v minulem letu, daroval v četrtek dopoldne v vatikanski baziliki. Nocoj pa bo ob 18. uri obiskal kripto bazilike Sv. Petra. Tam bo vodil molitve za vse pokojne, predvsem za svoje predhodnike. Katoliška Cerkev v Iraku se medtem danes spominja tudi več kot 50 žrtev nedeljskega terorističnega napada v cerkvi sirskega obreda v Bagdadu.

„Krščanska skupnost v Iraku se ne počuti varno nikjer več, niti v Božji hiši.“ To je v včerajšnjem pogovoru za Radio Vatikan dejal bagdadski kaldejski pomožni škof Shlemon Warduni. Naj spomnimo, da se je v katoliški cerkvi sirskega obreda v Bagdadu nahajalo več kot 100 vernikov, ki so bili talci islamske teroristične skupine, povezane z Al Kaido. V reševanju je umrlo več kot 50 talcev in pripadnikov iraških varnostnih sil.

„Če se to dogaja v Božji hiši, kaj šele se lahko zgodi drugje? To, kar se je zgodilo, bo imelo zelo negativne posledice na Irak. Mnogi so izrazili namero, da bodo zapustili državo.“

Francija je izrazila pripravljenost, da sprejme 150 iraških kristjanov, prednostno tiste, ki so bili ranjeni v tem napadu, in njihove družine.

Papež Benedikt XVI. je pri včerajšnjem opoldanskem nagovoru ostro obsodil nasilje na Bližnjem vzhodu in pozval k miru, ki je po eni strani Božji dar, a je hkrati po drugi, tudi sad naporov ljudi dobre volje, nacionalnih in mednarodnih ustanov.

Skrajneži, ki so povzročili napad v cerkvi, so na svoji spletni strani zapisali, da bodo iztrebili kristjane v Iraku, če koptska cerkev v Egiptu ne bo osvobodila dveh žensk, ki naj bi se po njihovem mnenju spreobrnili v islam. Ženski sta zanikali spreobrnitev. Medtem ko je Egipt zavrnil ultimat islamskih skrajnežev za osvoboditev teh dveh žensk, pa se v Evropi vedno bolj povečuje nevarnost terorističnih napadov.

Potem ko so v petek v Dubaju in na letališču severno od Londona prestregli paketa z bombnima napravama, namenjena judovskim verskim organizacijam v Chicagu, je Jemen včeraj ustavil letalski tovorni promet. Številne države so ob tem odkritju uvedle poostrene varnostne ukrepe, omenjajo pa tudi možnost vojaškega posredovanja.

Danes je eksplodiralo tudi pred švicarskim veleposlaništvom v Atenah.

Manjša bomba, ki je eksplodirala pred veleposlaništvom Švice v Atenah, na srečo ni terjala žrtev. Eksplozivno napravo naj bi na dvorišče ambasade odvrgel nek mimoidoči.

Policisti so izvedli tudi nadzorovano detonacijo sumljivega paketa, naslovljenega na bolgarsko veleposlaništvo v Atenah. V grški prestolnici so sicer včeraj odkrili štiri bombne pakete. Tri od njih, ki so bili naslovljeni na veleposlaništva Mehike, Belgije in Nizozemske, so deaktivirali policisti, eden pa je eksplodiral v prostorih dostavljalskega podjetja, pri čemer je bila lažje ranjena uslužbenka.

ZDA so po petkovem dogajanju poostrile nadzor nad tovornim prometom, v Jemen pa napotile svoje strokovnjake za boj proti terorizmu. Ti naj bi jemenskim oblastem pomagali iskati osumljence, ki so sodelovali pri izdelavi in odpravi pošiljk z bombami, obenem pa urili letališko osebje v Sani za pregledovanje tovornih pošiljk. Ameriški preiskovalci sumijo, da je Al Kaida iz Jemna poslala še več podobnih paketov. O sumljivih pošiljkah z razstrelivom na letalih iz Jemna, je preiskovalce obvestil nekdanji član Al Kaide, ki se je pred dvema tednoma predal oblastem v Savdski Arabiji.

Potem ko je Nemčija že v soboto zaprla svoj zračni prostor za tovorna letala, včeraj pa prepovedala lete v ali nad Nemčijo za vse jemenske letalske družbe in lete, ki v Nemčijo iz Jemna potujejo prek kakega drugega mesta, se je za podoben ukrep odločila tudi Velika Britanija.