Bogato romanje po poteh Matere Terezije in škofa Gnidovca

Slovenija | 08.10.2010, 13:13

Od 2. do 7. oktobra je potekalo šestdnevno romanje Ognjišča, ki so ga pripravili ob 45-letnici izhajanja revije Ognjišče. Na poti v Makedonijo je 200 romarjev na čelu z direktorjem msgr. Francem Boletom, urednikom Božom Rustjo in celjskim škofom Stanislavom Lipovškom počastilo 100-letnico rojstva blažene Matere Terezije in se ustavilo na poteh škofa Janeza Gnidovca.

1. dan

Romanje po poteh dveh velikih osebnosti našega časa se je začelo v zgodnjih jutranjih urah 2. oktobra. Romarji so se pri prvi maši zbrali v Djakovu v mogočni katedrali svetega Petra, kjer je somaševanje vodil direktor Ognjišča msgr. Bole.

V svojem nagovoru je spregovoril o osebnih srečanjih z Materjo Terezijo. "Ta žena je znala tako preprosto odgovarjati na najbolj zapletena vprašanja, da je presenetila tudi novinarje," je dejal msgr. Bole in dodal, da je s svojo besedo vedno ogrela srca poslušalcev. "Spraševal sem jo o njeni mladosti, o kateri ni rada govorila, tako kot ne o svojem življenju. Najraje je govorila o tem, kar je delala za uboge," se pogovora spominja oče Franc, ki se posebej spominja njenih besed: "Ubogi in osamljeni so povsod." „Mati Terezija“, - tako direktor Bole - „je bila žena, ki ji ni bilo do slave, ki je slava ni prevzela, ki je v svojem bližnjem vedno videla Jezusa“. Nagovor pa je direktor Ognjišča sklenil z besedami: "Naj bo to romanje spodbuda za nas, da vsak na svojem mestu lahko naredimo to, česar drugi ne morejo narediti, niti Mati Terezija ne."

Po sveti maši so pot nadaljevali do srbske meje, se peljali mimo Beograda proti jugu države. Dan so sklenili v Nišu, ki je tretje največje mesto v Srbiji, takoj za Beogradom in Novim Sadom.

2. dan

Prva postaja drugega romarskega dne je bilo priljubljeno romarsko svetišče Letnica, kraj, kjer se je Mati Terezija odločila, da svoje življenje posveti Bogu, sem pa je pogosto romal tudi božji služabnik škof Janez Frančišek Gnidovec.

Približno 200 romarjev je Kosovo doživelo drugače, kot ga imamo moč spremljati v medijih. Bližina lesenega kipa letniške Marije ali Matere Božje Črnogorske, kakor ga tudi imenujejo in velja za čudežnega, nobenega vernika ni pustila ravnodušnega.

„Danes smo poromali na kraj, ki nam govori o dveh svetniških osebah, ki sta v svojem življenju imela tako močno vero, da bi z njo mogla narediti res velike reči. Onadva s svojim življenjem dokazujeta, da so Jezusove besede resnične! Da človek, ki res veruje, zmore velike stvari,“ je v nagovoru pri sveti maši dejal urednik Ognjišča Božo Rustja in spomnil na močno povezanost obeh svetniških kandidatov s tem kosovskim romarskih svetiščem. „In prav v to božjepotno središče je kakor drugi romarji iz Skopja in Kumanovega peš romala tudi Mati Terezija. Prav na tej božji poti se je končno odločila, da bo šla v misijone,“ je povedal Rustja in dodal, da je tudi škof Gnidovec romal v Letnico. „In to peš v družbi romarjev različnih veroizpovedi in z njimi molil. Romarji različnih narodnosti in veroizpovedi so imeli v tistih letih vsako leto priložnost pri Mariji v Letnici srečati škofa Gnidovca. Romarjem se je pridružil že na poti. Njegova skromna in asketska postava je vse prevzela. Največ ur je v Letnici presedel v spovednici. Mnogi romarji so opravili spoved pri škofu, saj je spovedoval dolgo v noč.“

Romarji so po Letnici obiskali se Prizren, slikovito trgovsko mesto, od koder izhaja rod matere Terezije (Bojaxhiu), tu se je ob svojem prihodu nastanil škof Gnidovec in ustanovil malo semenišče. Dan pa so sklenili v makedonskem glavnem mestu Skopje, kjer sta se romarjem pridružila celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek in urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak.

3. dan

Reka Vardar, pokrite tržnice, pravoslavna cerkev svetega Spasa, stare mošeje, trdnjava Kale, železniška postaja, kjer urini kazalci še vedno kažejo čas 5.17, ko je leta 1963 mesto stresel silovit potres, dajejo Skopju ob polmilijosnekm prebivalstvu veličino, ki jo je težko odkriti še kje na Balkanu.

Romarji so se skupaj s škofom Stanislavom Lipovškom sprehodili do glavnega trga, kjer so Makedonci postavili spomenik materi Tereziji, ki se je pred sto leti rodila v tem mestu in tu preživela svoje otroštvo in od koder jo je v misijone poslal svetniški škof Gnidovec. "V misijone greste. Dajte Jezusu vse, samo Zanj živite, bodite samo Njegova, samo Njega ljubite, samo Zanj se žrtvujte. Naj vam bo Jezus vse v vašem življenju," se besed s katerimi jo je škof Gnidovec poslal v misijone, spominja blažena Mati Terezija, ki je leta 1974 ob tem še dejala, da je prepričana, da škof Gnidovec prosi zanjo in da ima v njem pri Jezusu zaščitnika.

V nadaljevanju obiska v Skopju so romarji v spominski hiši in kapeli ob njej skozi fotografije spoznavali ženo, ki si je za življenjski moto izbrala besede: "Daj prisrčno in brezplačno pomoč najrevnejšim!"

Slovesno somaševanje v skopski stolnici Srca Jezusovega, kjer je zbrane nagovoril tamkajšnji škof Kiro Stojanov, ki se je zahvalil za to, da jim je Slovenija dala škofa Gnidovca, je vodil škof Stanislav Lipovšek, ki je dejal, da imajo romarji v teh dneh možnost, da spoznajo pot Matere Terezije in škofa Gnidovca, ki je po besedah Lipovška izgoreval za vero. Škof ni mogel mimo godovnjaka tega dne, svetega Frančiška, ki nas vse vabi k miru. "Mir je imenitno poslanstvo svetega Frančiška," je dejal škof.

Po sveti masi so se romarji odpeljali proti samostanu svetega Jovana Bigorskega, ki je posvečen svetemu Janezu Krstniku. Samostan hrani izjemno dragoceno ikono tega svetnika. V srednjem veku je bil pomemben književni center, življenje v njem pa so obnovili leta 1995. Po slikoviti poti po kanjonu reke Crni Drim so se nato odpravili proti Ohridu, enemu najlepših makedonskih mest.

4. dan

Četrti dan je romanje zaznamoval sprehod po mestnem središču Ohrida, ki je pod zaščito Unesca. Med glavnimi znamenitostmi najdemo cerkve, zato mesto imenujejo tudi makedonski Jeruzalem. Ogledali so si baziliko sv. Sofije, cerkev sv. Klimenta, antični teater ter katoliško cerkev, v kateri je bila sveta maša.

„Naš čas je zelo zahteven in tudi to področje. Balkan ima veliko vprašanj, najbolje pa jih bomo reševali, če bomo čimbolj zvesti Jezusu Kristusu in Materi Mariji,“ je v mestu, kjer je sveti Kliment - učenec svetih bratov Cirila in Metoda - ustanovil šolo, iz katere je izšlo več kot 3000 misijonarjev, dejal celjski škof Stanislav Lipovšek.

V popoldanskem delu četrtega dne so si romarji ogledali še pravoslavni samostana sv. Nauma, ki leži skoraj na meji z Albanijo in sta ga s svojim bivanjem in delom pomembno zaznamovala Kliment in Naum. Samostan svetega Neuma se lahko pohvali tudi z bogatimi freskami.

5. dan

Zadnji dan bivanja v Makedoniji so romarji preživeli v Bitoli, ki jo je med službovanjem v Skopju obiskoval škof Janez Frančišek Gnidovec in kjer še danes delujejo slovenski lazaristi.

Bitola ni znana le kot trgovska postojanka, ampak je bila nekdaj tudi makedonska prestolnica, ki pa ji zgodovina ni prizanesla. Škof Gnidovec jo je obiskoval v precej brezupnih razmerah ter se trudil za izboljšanje zdravstva in šolstva. Pri sveti maši v bitolski župnijski cerkvi je škof Stanislav Lipovšek dejal, da je to romanje znamenje čuječnosti do naših prednikov, ki so delovali na tem območju, med njimi je omenil škofa Gnidovca in izrazil upanje, da bo čim prej prištet med blažene. Vse zbrane romarje pa je povabil, da naj bomo pozorni in dojemljivi za Božjo besedo.

Škof se je sestal tudi z bitolskim metropolitom Petrom. V pogovorih sta predstavila stanje v posameznih državah. Metropolit Peter je omenil tudi zgodovino makedonske pravoslavne cerkve. V Naumu pa se je škof Lipovšek sestal tudi z ohridskim metropolitom Timotejem.

Slovenec Prevoršek, ki je v Gnidovčevem času v Skopju vodil pevski zbor, je zapisal: „Če škof Gnidovec za časa svojega misijonarstva v Makedoniji ne bi uspel v ničemer drugem kot v tem, da je s svojo molitvijo in osebno svetostjo prebudil misijonarko Mater Terezijo, ženo, ki jo pozna ves svet, je veliko storil za krščanstvo.“

6. dan

Zadnji dan romanja ob 45-letnici izhajanja revije Ognjišče se je približno 200 vernikov mudilo v srbski prestolnici, Beogradu. To je mesto z zelo burno zgodovino in je s sedem tisoč leti eno najstarejših mest v Evropi.

Lahko rečemo, da je (upamo, da kmalu blaženi) škof Janez Frančišek Gnidovec še danes povezan s tem mestom. Kako? V času svojega delovanja v Makedoniji si je prizadeval za širitev verskega tiska. Ker je videl, da njegova živa beseda ne more priti do vseh vernikov, je začel izdajati list Blagovjest, ki v spremenjeni obliki izhaja še danes prav v Beogradu. V času komunističnega preganjanja po drugi svetovni vojni je bil to edini verski list v takratni Jugoslaviji. Začel pa je izhajati 25. marca leta 1927, na praznik Marijinega Oznanjenja, ki mu Hrvati pravijo Blagovjest. To je bil tudi program lista: prinašati veselo vest, blago evangeljsko sporočilo razkropljenim katoliškim vernikom. Mnogi njegovi uredniki so bili Slovenci. V prvi številki lista je izšlo poročilo o potovanju, ki ga je napisala nova misijonarka, poznejša Mati Terezija.

Sicer pa so si v Beogradu ogledali številne znamenitosti: trdnjavo Kalemegdan, pravoslavno katedralo, muzej v patriarhiji, Knez Mihajlovo ulico, Terazije. Obiskali se nedokončano cerkev sv. Save, pa tudi eno najlepših katoliških cerkva v Beogradu, Plečnikovo cerkev sv. Antona Padovanskega, kjer je bila zadnja romarska sveta maša.

„Kaj bi danes zaupali Mariji ob prazniku Rožnovenske Matere Božje? Mogoče naš slovenski evharistični kongres, ki se naj nadaljuje s podobno ali še večjo notranjo pripravljenostjo, kakor je bila priprava, tako naj tudi ta kongres skupaj z beatifikacijo Alojzija Grozdeta prežarja, obogati in navdihuje vse naše duhovno življenje,“ je povedal škof Stanislav Lipovšek. Direktor Ognjišča Franc Bole pa se je ob sklepu romanja zahvalil vsem romarjem, posebej škofu, ki je zbranim predstavil duhovno plat blažene Matere Terezije in božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca.