Po poteh Matere Terezije in škofa Janeza Frančiška Gnidovca

Radijski utrip | 06.10.2010, 11:50 Marta Jerebič

Jutri se bo končalo šestdnevno romanje Ognjišča, ki so ga pripravili ob 45-letnici izhajanja revije Ognjišče. Na poti v Makedonijo je skoraj 200 romarjev počastilo 100-letnico rojstva blažene Matere Terezije in se ustavilo na poteh škofa Janeza Gnidovca. Romanje vodijo direktor revije Ognjišče Franc Bole, urednik Božo Rustja, glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak in celjski škof Stanislav Lipovšek.

Prvi dan, 2. oktober 2010

Romanje po poteh dveh velikih osebnosti našega časa se je začelo v zgodnjih jutranjih urah. Romarji so se pri prvi maši zbrali v djakovski mogočni katedrali, kjer je somaševanje vodil direktor Ognjišča Bole. V svojem nagovoru je spregovoril o osebnih srečanjih z Materjo Terezijo. "Ta žena je znala tako preprosto odgovarjati na najbolj komplicirana vprašanja, da je presenetila tudi novinarje," je dejal msgr. Bole in dodal, da je s svojo besedo vedno ogrela srca poslušalcev. "Spraševal sem jo o njeni mladosti o kateri ni rada govorila, tako kot ne o svojem življenju. Najraje je govorila o tem, kar je delala za uboge," se pogovora spominja oče Franc, ki se posebej spominja njenih besed; "Ubogi in osamljeni so povsod."

"Mati Terezija, - tako direktor Bole -je bila žena, ki ji ni bilo do slave, ki je slava ni prevzela, ki je v svojem bližnjem vedno videla Jezusa."

Nagovor pa je direktor Ognjišča sklenil z besedami: "Naj bo to romanje spodbuda za nas, da vsak na svojem mestu lahko naredimo to kar drugi ne morejo narediti, niti Mati Terezija ne."

Po sveti maši so romarji pot nadaljevali do srbske meje, se peljali mimo Beograda proti jugu države. Dan so sklenili v Nišu, ki je tretje največje mesto v Srbiji, takoj za Beogradom in Novim Sadom.

 

Drugi dan, 3. oktober 2010

Romarji so se zjutraj odpeljali proti Kosovu. Prva postaja je bilo priljubljeno romarsko svetišče Letnica, kraj kjer se je Mati Terezija odločila, da svoje življenje posveti Bogu, sem pa je pogosto romal tudi Božji služabnik škof Janez Frančišek Gnidovec. Približno 200 romarjev je Kosovo doživelo drugače, kot ga imamo moč spremljati v medijih. Bližina lesenega kipa letniške Marije ali Matere Božje Črnogorske, kakor ga tudi imenujejo in velja za čudežnega, nobenega vernika ni pustila ravnodušnega.

Cerkev v Letnici je bila ob prihodu škofa Gnidovca leta 1924 v žalostnem stanju, velike razpoke so zijale v zidovih, zvonovi so viseli kar na drevesu poleg cerkve. Tudi čudodelni kip Matere Božje ni imel primernega mesta. Toda kljub vsemu temu je Mati Božja želela ostati v tem revnem, pa tako slikovitem gorskem kraju. Romarji so obiskali še Prizren, slikovito trgovsko mesto, od koder izhaja rod matere Terezije (Bojaxhiu), tu se je ob svojem prihodu nastanil škof Gnidovec in ustanovil malo semenišče. Dan pa sklenili v makedonskem glavnem mestu Skopje, kjer sta se jim pridružila celjski škof Stanislav Lipovšek in urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak.

Tretji dan, 4. oktober 2010

Tretji dan romanja je bil zaznamovan z glavnim mestom Makedonije. Romarji so spoznavali življenje Matere Terezije in škofa Janeza Franciska Gnidovca, ki ju je prav Skopje močno zaznamovalo.

Reka Vardar, pokrite tržnice, pravoslavna cerkev svetega Spasa, stare mošeje, trdnjava Kale, železniška postaja, kjer urini kazalci se vedno kažejo čas 5.17, ko je leta 1963 mesto stresel silovit potres, dajejo Skopju ob pol milijona prebivalcev veličino, ki jo je težko odkriti še kje na Balkanu. Romarji so se skupaj s škofom Stanislavom Lipovškom sprehodili do glavnega trga, kjer so Makedonci postavili spomenik materi Tereziji, ki se je pred sto leti rodila v tem mestu in tu preživela svoje otroštvo in od koder jo je v misijone poslal svetniški škof Gnidovec. "V misijone greste. Dajte Jezusu vse, samo Zanj živite, bodite samo Njegova, samo Njega ljubite, samo Zanj se žrtvujte. Naj vam bo Jezus vse v vasem življenju," se besed s katerimi jo je škof Gnidovec poslal v misijone spominja blažena Mati Terezija, ki je leta 1974 ob tem se dejala, da je prepričana, da škof

Gnidovec prosi zanjo in da ima v njem pri Jezusu zaščitnika. V nadaljevanju obiska v Skopju so romarji v spominski hiši in kapeli ob njej skozi fotografije spoznavali ženo, ki si je za življenjski moto izbrala besede: "Daj prisrčno in brezplačno pomoč najrevnejšim!" Slovesno somaševanje v

skopski stolnici, kjer je romarje nagovoril tudi tamkajšnji škof, ki se je zahvalil za to, da jim je Slovenija dala škofa Gnidovca, je vodil škof Stanislav Lipovšek, ki je dejal, da imamo romarji v teh dneh možnost, da spoznamo, pot matere Terezije in škofa Gnidovca, ki je po besedah škofa Lipovska izgoreval za vero. Škof ni mogel mimo godovnjaka svetega Frančiška, ki nas vabi k miru. "Mir je imenitno poslanstvo svetega Frančiška" je dejal škof. Po sveti maši so se romarji odpeljali proti samostanu svetega Jovana Bigorskega, ki je posvečen svetemu Janezu Krstniku. Samostan hrani izjemno dragoceno ikono tega svetnika. V srednjem veku je bil pomemben književni center, življenje v njem pa so obnovili leta 1995. Po slikoviti poti po kanjonu reke Ćrni Drim so se nato odpravili proti Ohridu, enemu najlepših makedonskih mest.

 

Četrti dan, 5. oktober 2010

Četrti dan je romanje zaznamoval sprehod po mestnem središču Ohrida, ki je pod zaščito Unesca. Med glavnimi znamenitostmi najdemo cerkve, zato mesto imenujejo tudi makedonski Jeruzalem. Ogledali so si baziliko sv. Sofije, cerkev sv. Klimenta, antični teater ter katoliško cerkev, v kateri je bila sveta masa.

V tem mestu so imeli romarji nekaj prostega časa za samostojne sprehode in nakupe, popoldne pa so si ogledali samostan sv. Nauma, ki lezi na meji z Albanijo in sta ga s svojim bivanjem in delom pomembno zaznamovala Kliment in Naum. Samostan svetega Neuma se lahko pohvali tudi z bogatimi freskami.

 

Peti dan, 6. oktober 2010

Zadnji dan bivanja v Makedoniji romarji preživljajo v Bitoli, ki jo je med službovanjem v Skopju obiskoval škof Janez Frančišek Gnidovec in kjer še danes delujejo slovenski lazaristi.

Bitola ni znana le kot trgovska postojanka, ampak je bila nekdaj tudi makedonska prestolnica, ki pa ji zgodovina ni prizanesla. Škof Janez Frančišek Gnidovec jo je obiskoval v precej brezupnih razmerah ter se trudil za izboljšanje zdravstva in šolstva. Sveto mašo v bitolski župnijski cerkvi je daroval škof Stanislav Lipovšek.

 

Šesti dan, 7. oktober 2010

V poznih večernih urah se bo sklenilo romanje Ognjišča, ki so ga pripravili ob 45-letnici izhajanja revije Ognjišče. Na poti v Makedonijo je skoraj 200 romarjev na čelu z direktorjem Francem Boletom, urednikom Božom Rustjo in celjskim škofom Stanislavom Lipovškom počastilo 100-letnico rojstva blažene Matere Terezije in se ustavilo na poteh škofa Janeza Gnidovca.

Romarji se bodo torej jutri mudili v Beogradu, ki je mesto z zelo burno zgodovino in je s sedem tisoč leti eno najstarejših mest v Evropi. Lahko rečemo, da je - upamo, da kmalu blaženi škof Janez Frančišek Gnidovec, še danes povezan s tem mestom. Kako? V času svojega delovanja v Makedoniji si je prizadeval za širitev verskega tiska. Ker je videl, da njegova živa beseda ne more priti do vseh vernikov, je začel izdajati list Blagovjest, ki v spremenjeni obliki izhaja še danes prav v Beogradu. V času komunističnega preganjanja po drugi svetovni vojni je bil to edini verski list v takratni Jugoslaviji. Začel pa je izhajati 25. marca leta 1927, na praznik Marijinega Oznanjenja, ki mu Hrvati pravijo Blagovjest. To je bil tudi program lista: prinašati veselo vest, blago evangeljsko sporočilo razkropljenim katoliškim vernikom. Mnogi njegovi uredniki so bili Slovenci. V prvi številki lista je izšlo poročilo o potovanju, ki ga je napisala nova misijonarka, poznejša Mati Terezija. Sicer pa si bodo romarji v Beogradu ogledali številne znamenitosti: trdnjavo Kalemegdan, pravoslavno katedralo, muzej v patriarhiji, Knez Mihajlovo ulico, Terazije. Obiskali bodo nedokoncano cerkev Sv. Save, pa tudi eno najlepših katoliških cerkva v Beogradu, Plečnikovo cerkev sv. Antona Padovanskega, kjer je bila zadnja romarska sveta maša.