Sinoda začrtala 44. sklepov
Cerkev po svetu | 24.10.2010, 21:03
Danes Cerkev obhaja dva pomembna dogodka: sklep škofovske sinode za Bližnji Vzhod in svetovni misijonski dan. Oba dogodka imata poseben pomen za rast občestva Cerkve in za medsebojno podporo v evangeljskem pričevanju vere. Na to je papež Benedikt XVI. spomnil v svojem opoldanskem nagovoru množico vernikov, ki se je v toplem jesenskem dopoldnevu zbrala na trgu svetega Petra v Vatikanu.
Danes dopoldne se je s slovesnim somaševanjem v baziliki sv. Petra zaključilo zasedanje posebne škofovske sinode za Bližnji Vzhod, ki je bilo namenjeno razmišljanju o občestvu in pričevanju kristjanov na Bližnjem Vzhodu. Tema letošnje misijonske nedelje, ki nam kliče v spomin, da je graditev občestva za Cerkev pogoj njenega misijonskega delovanja, je z omenjeno zelo sorodna. O tem je spregovoril sveti oče v opoldanskem nagovoru pred molitvijo angelovega čaščenja in blagoslovom ter povabil, naj na Cerkev gledamo zlasti kot na skrivnost občestva, ki je namenjeno prav vsem ljudem. Spomnil je na trditev papeža Pavla VI., da je Jezus Cerkev ustanovil zato, da bo ljudem oznanjala evangelij in da bo človeštvu omogočala spravo z Bogom in pri obhajanju svete maše uresničevala ponavzočenje skrivnosti Jezusove smrti in vstajenja.
Ob tem je papež Benedikt XVI. hkrati napovedal, da se bo prihodnje redno zasedanje škofovske sinode leta 2012 odvijalo na temo „Nova evangelizacija za posredovanje krščanske vere“. V vsakem času in na vsakem kraju je Cerkev namreč poklicana sprejeti prav vsakega človeka in mu v Kristusu ponuditi polnost življenja, saj polnost svoje človečnosti dosežemo samo v občestvu z Bogom.
Tako je naloga misijonarjev predvsem pomagati ljudem, da bodo moč za življenje črpali v Jezusu Kristusu, iz njegove Besede in evharistije, da bodo okušali dar njegove navzočnosti in preobražali svet v Božjem duhu.
Sveti oče je ob koncu opoldanskega nagovora spomnil, da je Devica Marija od Jezusa - visečega na križu - dobila poslanstvo biti Mati vsem, ki bodo sprejeli vero v njenega Sina in mu sledili. Zato naj ji radi izročamo krščanske skupnosti Bližnjega Vzhoda in vse misijonarje, glasnike evangelija.
44. predlogov za Bližnji vzhod
Sinodalni očetje so že na včerajšnjem zadnjem generalnem zasedanju potrdili zaključne predloge škofovske sinode za Bližnji vzhod. 44 predlogov temelji na treh načelih: mir, upanje in občestvo. Gre za dokument, ki je pridržan izključno svetemu očetu, a je Benedikt XVI. odobril objavo njegovega osnutka. 44 zaključnih predlogov, ki so strokovni in programski, je napisanih v živem tonu, ki vabi k upanju, miru in občestvu. Predlogi, ki povzemajo tematike, o katerih je bilo v zadnjih dveh tednih govora v sinodalni dvorani, so razdeljeni v tri skupine, in sicer navzočnost kristjanov na Bližnjem vzhodu, cerkvena skupnost in krščansko pričevanje.
Glavni poročevalec sinode aleksandrijski koptski katoliški patriarh v Egiptu Antonius Naguib je v pogovoru za radio Vatikan ocenil, da je bilo zasedanje sinode priložnost za pogovor o položaju kristjanov na Bližnjem vzhodu in o pogledih v prihodnost. »Ta sinoda nam je dala možnost, da smo lahko spregovorili o naših stvarnostih, pa tudi izrazili naše upanje in našo voljo za sodelovanje z vsemi za dobro naših Cerkva in naših družb,« je poudaril Naguib.
Sinodalni očetje sicer v zaključnih predlogih izpostavljajo pomen branja Božje besede in premišljevanja o njej, predlagajo razglasitev bibličnega leta ter obsojajo preganjanje kristjanov na Bližnjem vzhodu in nasilje nad njimi. Osrednja tema dokumenta je zavzetost za mir in v tej luči so vlade držav pozvane, naj uveljavijo resolucije Združenih narodov. Velika pozornost je posvečena tudi potrebi po spodbujanju duhovnih poklicev ter zaščiti migrantov – pravice izseljencev in priseljencev morajo biti, kot pišejo sinodalni očetje, zaščitene in spoštovane ne glede na narodno ali versko pripadnost, prav tako pa jim je treba zagotoviti pravno in humanitarno pomoč ter poskrbeti, da ne bi izgubili vezi s svojo domovino. Sinoda poudarja, da različnost ne škoduje edinosti, poziva k tesnejšemu sodelovanju med cerkvenimi hierarhijami, ter spodbuja nova gibanja, ki so po besedah škofov dar Svetega Duha vsej Cerkvi, naj delujejo povezana s škofi.
Sinodalni očetje mlade opogumljajo, naj se odpovedo svojim sanjam ter naj v Kristusu uvidijo vzor za gradnjo mostov dialoga. 44 zaključnih predlogov se ozira tudi na ženske, otroke in družine, ki jih je vse treba podpirati ter ščititi njihovo dostojanstvo in pravice. Verniki laiki so medtem poklicani k evangelizaciji, množični mediji in katoliške vzgojno-izobraževalne ustanove pa k razširjanju Kristusovega sporočila tudi med reveži in prizadetimi osebami. Pozornost je posvečena tudi dialogu, tako ekumenskemu kot tudi medverskemu, ki morata biti, tako sinoda, daleč vstran od konfesionalizma, ekstremizma in antisemitizma ter se opirati na medsebojno spoštovanje, da bi tako spodbujala pravičnost, mir ter temeljne človekove pravice, med njimi tudi pravico do verske svobode in bogočastja. Pomen medverskega dialoga je v pogovoru za naš radio izpostavil tudi generalni tajnik sinode za Bližnji vzhod monsinjor Joseph Soueif. »(Medverski dialog) je znamenje tega pričevanja za ljubezen ter evangeljske in človeške vrednote. Dialog se torej začenja pri bratstvu, spoštovanju, svobodi ter duhovnih in človeških vrednotah,« je poudaril Soueif.
Sinodalni očetje si, kot je rečeno v zaključkih sinode, želijo, da bi politika in vera bili ločeni, da bi med pravicami in dolžnosti obstajala enakost ter da bi verska različnost bila spoštovana. Škofje redovnike pozivajo, naj se njihovo življenje sklada z njihovimi besedami, prav tako pa izpostavljajo potrebo po razširjanju družbenega nauka Cerkve, zaščiti okolja ter poglobitvi priprave katehetov, da bi ti evangelij razširjali brez strahu, pa tudi po prenovitvi bogoslužja tam, kjer je to potrebno. Sinoda predlaga tudi poenotenje praznika Kristusovega rojstva in velike noči, da bi ju vsi obhajali na isti datum, ustanovitev novega praznika vzhodnih mučencev ter spodbujanje uporabe arabskega jezika v ustanovah Svetega sedeža. Sinodalni očetje razmišljajo tudi o razširitvi pristojnosti patriarhov tudi zunaj njihovih teritorijev ter o tem, da bi poročenim duhovnikom dovolili delovati tudi zunaj meja patriarhatov.
