Začenja se sinoda za Bližnji vzhod
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Jutri se začenja sinoda škofov za Bližnji vzhod. Potekala bo do 24. oktobra, udeleževalo pa se je bo 185 sinodalnih očetov. Med njimi bo več kot 100 škofov z Bližnjega vzhoda. Glavna tema zasedanja bo, kako ohraniti krščanstvo na območju, kjer je tudi nastalo.
Po besedah generalnega tajnika škofovske sinode msgr. Nikola Eterovića se bodo pred papežem zbrali skoraj vsi škofje ordinariji z Bližnjega vzhoda. Tokratno zasedanje bo najkrajše med podobnimi srečanji - trajalo bo le 14 dni. Prvič pa bo med uradnimi jeziki tudi arabščina. Cilja sta predvsem dva: okrepiti občestvo med Cerkvami vzhodnega in zahodnega obreda, pa tudi odnose z drugimi verstvi, zato bodo med posebnimi gosti sinode tudi judovski in muslimanski predstavniki. »Na sinodo jih je povabil Benedikt XVI., njihova prisotnost pa nakazuje pripravljenost katoliške Cerkve, da nadaljuje dialog z judovstvom kot tudi islamom«, je dejal msgr. Eterović in kot drugi cilj sinode omenil okrepitev krščanske identitete več kot pet milijonov kristjanov na Bližnjem vzhodu, kar je 1,6 odstotka vseh tamkajšnjih prebivalcev.
»Sinoda želi spodbuditi kristjane, da bi ostali v teh deželah, saj bi bilo nesprejemljivo, če bi dežela razodetja ostala brez potomcev prve krščanske skupnosti v Jeruzalemu,« je dejal predsednik Papeškega sveta za medverski dialog, kardinal Jean Louis Tauran. Po njegovih besedah pa je ena izmed pasti te sinode ta, da se bodo predolgo zamudili pri analizi družbeno političnih razmer na Bližnjem vzhodu, medtem ko je cilj tega zasedanja predvsem pastoralen.
