Zadnja skupna šolska prireditev

| 19.10.2010, 07:53 Matjaž Merljak

Trikrat na leto se zberejo učenci, učitelji in starši naših šolskih tečajev iz velikega Buenos Airesa na skupnem srečanju. Imenujejo jih: začetna, Alojzijeva in Slomškova proslava. Vsakokrat ena izmed šol pripravi kakšno odrsko igro ali drugačno predstavo.

Letošnja zadnja proslava v letu je bila Slomškova. Potekala je na lepo pomladansko soboto, 2. oktobra 2010, v Slovenski hiši v Buenos Airesu.

Najprej je dr. Jure Rode daroval sveto mašo za vse pokojne slovenske katehete in učitelje, med katero so lepo prepevali otroci Baragove šole ter vodili, brali berila in prošnje ter prinesli darove učitelji in učenci Jurčičeve šole. Med pridigo je gospod Jure poudaril Slomškove vrline in prebral odlomke njegovega življenjepisa.

Po zaključni mašni pesmi so otroci odšli na dvorišče, kjer jim je vsaka šola priskrbela malico, »da si privežejo dušo«. Za tem so se pomaknili v dvorano škofa Rožmana in nestrpno čakali začetek igre Družina Zebedej. Pred predstavo je referentka osnovnih šol, Alenka Prijatelj Schiffrer, pozdravila vse navzoče, med njimi tudi Anuško Lekan, nekdanjo učiteljico v Clevelandu.

Končno je prišel tako pričakovani trenutek, ko se je zastor odprl in se nam predstavili člani družine Zebedej. Igra je zelo poučna. Otroci zvedo, da bodo zaprli sosednji dom za ostarele, ker ne morejo plačati dolga. Sklenejo, da jim bodo pomagali. Odločijo se, da bodo nastopili v cirkusu, ki je prav tedaj v mestu, da zberejo denar in starčkom pomagajo. Po raznih zapletih, polnih iger in vizualnih efektov, ko so navdušili gledalce, se igra srečno konča.

Odrski prikaz »Družina Zebedej« je napisal pisatelj Zorko Simčič, priredila pa sta jo Pavlinka Zupanc in Tone Podržaj, ki je tudi prevzel režijo. Nastopali so sedanji in nekdanji učenci Rožmanove šole. Starši in prijatelji iz Slovenskega doma v San Martinu pa so sodelovali pri izvedbi (scena, pesmi, plesi, cirkuški prizor, maske, obleke, rekviziti, luči, zvok …) V igri je nastopalo 44 igralcev, katerim moramo prišteti še več kot 20 sodelujočih. Vse vloge so bile lepo naučene in naravno izvedene, kar je sad potrpežljivosti in znanja režiserja ter pridnosti igralcev. Od najstarejšega pa do najmlajšega so se odlično izkazali v igranju in govorjenju slovenskega jezika.

Po končani predstavi se je Alenka Prijatelj Shiffrer zahvalila Rožmanovi šoli in še na poseben način voditeljici šole Nini Pristovnik Diaz in režiserju igre inž. Tonetu Podržaju ter vsej šolski družini, ki je z velikim trudom pripravila tako poučno in privlačno igro. Zadnji verzi priložnostne pesmi pravijo: »Dobrota je vrednota, ki dvakrat osrečuje, ko prejmeš in ko daš. Zdaj vem, da prihaja iz srca«. Tudi naša zahvala Rožmanovi šoli prihaja iz srca!