SLS ostaja z župani najbogatejša politična stranka

Slovenija | 11.10.2010, 13:59

Po prvem krogu lokalnih volitev je v Sloveniji izvoljenih 134 županov. Med političnimi strankami SLS sicer ostaja najbogatejša z župani, a je število v prvem krogu izvoljenih manjše kot pred štirimi leti. V drugem krogu ima največ kandidatov SDS, sledita SLS in SD. V občinskih svetih je SDS še okrepila svoj primat, SD pa je ohranila delež glasov.

Tako kot na lokalnih volitvah leta 2006 so po dosedanjih podatkih tudi tokrat zmagovalke volitev lokalne liste. Pred štirimi leti so volivci izbrali 67 njihovih županov, tokrat že v prvem krogu 48, še 48 pa se jih je uvrstilo v drugi krog. Ali bo število županov preseglo tistega izpred štirih let, torej še ni jasno.

So pa lokalne liste povečale svojo zastopanost v občinskih svetih po Sloveniji in tako tudi tam ostajajo najmočnejše. Če je bil njihov delež ob volitvah leta 2006 še 19,95-odstoten, so jim volivci tokrat namenili 21,93 odstotka glasov.

Med političnimi strankami najbogatejša z župani ostaja SLS, vendar pa je število v prvem krogu izvoljenih kandidatov (32) manjše kot pred štirimi leti (36). Število teh sta povečali SDS (iz 16 na 21) in SD (iz 6 na 10), zmanjšali pa LDS (iz 10 na osem) in NSi (iz pet na tri). Svojega župana so tokrat dobili tudi v DeSUS (pred štirimi leti še brez župana), dva župana pa so izgubili v SNS. Brez župana po prvem krogu ostajajo tudi v stranki Zares.

Stranke, ki so v prvem krogu ostale brez župana, lahko torej upajo na izvolitev župana v drugem krogu. Tudi tu neupoštevajoč lokalne liste po številu kandidatov vodi SDS. Iz te stranke jih v drugem krogu kandidira 24, v SLS upajo na zmago 18 kandidatov, v SD pa 15.

Nekaj želez v ognju imajo še v LDS z desetimi kandidati, v NSi s sedmimi ter v SMS-Zelenih, Zaresu in SNS s po enim kandidatom. Po enega kandidata imajo še Stranka za napredek krajevnih skupnosti, Narodna stranka dela, Izola je naša in Piran je naš. Devet kandidatov ima podporo koalicije večih strank, predvsem se povezujejo DeSUS in levosredinske stranke.

V dvanajstih občinah je sicer preštetih še manj kot tri četrtine glasov in je rezultat prvega kroga negotov.

V občinskih svetih je SDS še okrepila svoj primat. Leta 2006 je stranka prejela 17,29 odstotka glasov, tokrat pa po doslej obdelanih podatkih 18,74 odstotka. Popolnoma enak delež glasov kot pred štirimi leti so na drugem mestu prejeli v SD (12,06 odstotka). LDS, ki je bila po tem kriteriju leta 2006 še druga najmočnejša stranka s 14,95 odstotka glasov, je tokrat na četrtem mestu s 7,4 odstotka glasov. Med SD in LDS se je vrinila stranka DeSUS z 9,38 odstotka glasov.

Četrta najmočnejša stranka v občinskih svetih ostaja SLS, ki je praktično ohranila delež podpore (leta 2006 je bila ta 9,4-odstotna, letos pa 9,32-odstotna). Nekoliko slabše bo v občinskih svetih zastopana NSi, ki jo je pred štirimi leti podprlo 6,33 odstotka, letos pa 5,94 odstotka volivcev. Še za odtenek bolj je podpora padla SNS (iz 2,46 odstotka na 1,91 odstotka). Med NSi in SNS se je tokrat vrinila stranka Zares s 3,74 odstotka podpore.

V občinskih svetih bodo sicer sedeli še predstavniki SMS-Zelenih in Lipe ter nekaterih drugih političnih strank.

V seštevku deležev podpore strank v občinskih svetih je vladajoča parlamentarna koalicija SD (12,06 odstotka), Zares (3,74), LDS (9,32) in DeSUS (9,38) prejela skupaj 34,5 odstotka glasov oziroma za 2,25 odstotka več podpore kot pred štirimi leti SD, LDS in DeSUS (32,25 odstotka glasov, pri čemer stranka Zares leta 2006 še ni obstajala).

Tudi stranke SDS (18,74 odstotka), SLS (9,32), NSi (5,94) in SNS (1,91) so v skupnem seštevku svoj delež izpred štirih let nekoliko izboljšale. Leta 2006 so skupaj prejele 35,48 odstotka, letos pa 35,91 odstotka glasov, vendar pa je NSi leta 2008 izpadla iz državnega zbora. Skupni delež podpore siceršnje parlamentarne opozicije na lokalnih volitvah je tako 29,97 odstoten.