Grabljice
15. oktober - svetovni dan kmetic
Slovenija
Organizacija združenih narodov je točno pred petnajstimi leti 15. oktober razglasila za Svetovni dan kmetic. Na takratnem zasedanju v Pekingu so sprejeli tudi posebno izjavo in si v njej zastavili visoke cilje za izboljšanje položaja kmečkih žensk po vsem svetu in sicer: zmanjšati revščino med ženskami, zmanjšati nasilje nad ženskami, izboljšati izobrazbeno raven žensk na podeželju ter zmanjšati njihovo ekonomsko in politično neenakopravnost.
Če realno pogledamo na stanje v Sloveniji lahko ugotovimo, da povprečno velika slovenska kmetija ne omogoča dostojnega preživetja kmečke družine. V praksi to najvećčkrat pomeni, da si predvsem moški poiščejo zaposlitev izven kmetije, družina pa zemljo obdeluje naprej. Za delovno aktivne na kmetiji to tudi pomeni, da v večini primerov opravijo »dva šihta na dan«, najprej službo izven kmetije, popoldne in zvečer pa še nujna dela na kmetiji. Slednje tudi pomeni, da na pleča kmečkih žena pade veliko več delovnih obremenitev, kot bi jih, če bi se kmečka družina lahko dostojno preživela z dohodki od kmetijske dejavnosti.
Slovenske kmetice so bolj mlade
Na Statističnem uradu so ob letošnjem Svetovnem dnevu kmetic objavili tudi statistične podatke o položaju kmečkih žensk v Sloveniji. Irena Svetlin navaja, da je bila letos spomladi povprečna kmečka ženska v Sloveniji stara 50 let in je imela končano vsaj osnovno šolo. Ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih, so leta 2009 mesečno prejemale v povprečju 76,5 % povprečne bruto plače, ki so jo v enakem obdobju zaslužile delovno aktivne ženske v naši državi.
V povprečju je slovenska kmetica, skupaj z ostalimi člani kmetije, obdelovala 6,3 ha kmetijskih zemljišč in redila 5,4 glave velike živine. Za delo na kmetiji je vsak teden porabila povprečno 36 ur.
Na Statističnem uradu še dodajajo, da je pred desetimi leti bila slika nekoliko drugačna: povprečna starost kmečkih žensk je bila tedaj 52 let, je pa imela bistveno več dela, saj je delala dobrih 44 ur na teden.
Spomladi 2010 je v Sloveniji v kmetijskih dejavnostih delalo dobrih 36.000 žensk. To predstavlja približno polovico vseh delovno aktivnih oseb zaposlenih na kmetijah. Poleg osnovnega dela pa se je s kmetijstvom kot dodatno zaposlitvijo ukvarjalo še nekaj več kot 6.000 prebivalk Slovenije. Največ jih je živelo in delalo v pomurski in savinjski statistični regiji, najmanj pa v obalno-kraški in zasavski statistični regiji. To je hkrati pomenilo, da jih je skoraj tri četrtine živelo v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija.
Kmečka ženska dela šest ur več na mesec
Slovenska kmetica je spomladi 2010 v povprečju opravila dobrih 36 ur dela tedensko, kar je pomenilo, da je v povprečnem tednu delala približno 100 minut (dobre 1,5 ure) več kot povprečna delovno aktivna prebivalka Slovenije. Hkrati pa je po podatkih Ankete o delovni sili to znašalo dobrih 8 ur manj, kot so pred desetimi leti delale ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih. Tudi sicer se vrste med kmeti krčijo, njihovo število namreč vztrajno upada.
Po podatkih letošnjega Popisa kmetijstva je bilo letos v Sloveniji nekaj več kot 74.000 kmetijskih gospodarstev, ki so imela v uporabi skoraj 470.000 kmetijskih zemljišč in so redila nekaj več kot 400.000 glav velike živine. To je 14 % manj kmetijskih gospodarstev kot pred desetimi leti, vendar je bilo povprečno veliko kmetijsko gospodarstvo za 0,7 ha kmetijskih zemljišč v uporabi večje kot pred desetimi leti.
Statistike tudi kažejo, da so kmetje ves čas vpeti v svoje delo. Več kot 90 % kmečkih žensk je poročalo, da so običajno ali včasih delale tudi ob sobotah, nekaj več kot 80 % jih je delalo tudi ob nedeljah, 75 % pa jih je na kmetiji delalo tudi ob večerih. Na Statističnem uradu še dodajajo, da podatkov, koliko zaslužijo kmečke ženske, ni na voljo. Večina med njimi za svoje delo ni dobila nobenega neposrednega plačila, saj so delale kot pomagajoči družinski člani. Glede na podatke o odmerjeni dohodnini so ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih, mesečno prejemale le 76,5 % povprečne bruto plače, ki so jo v enakem obdobju v povprečju zaslužile delovno aktivne ženske skupaj. Višina odmerjene dohodnine pa je močno pogojena z doseženo stopnjo izobrazbe, saj so v kmetijskih dejavnostih zaposlene ženske z doseženo osnovnošolsko izobrazbo zaslužile 819 EUR bruto na mesec, tiste s srednješolsko izobrazbo 1.000 EUR bruto, visoko izobražene pa 1.829 EUR bruto plače na mesec.
