Gori na hribčku ena cerkev stoji

Slovenija | 04.09.2010, 18:00

… smo podnaslovili prvo septembrsko oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te. V njej smo predvajali nekaj odlomkov s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je bilo konec avgusta v Koritnem nad Oplotnico.

V slikoviti pokrajini pod jugovzhodnimi obronki Pohorja leži občina Oplotnica. Celostno podobo ji daje 21 vasi in v eni od teh, v Koritnem, stoji poznogotska cerkev svetega Miklavža iz 14. stoletja z gotskimi freskami in bogato notranjo opremo. Ta je bila 22. avgusta prizorišče dvanajstega srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Prireditev so pripravili domači pevci iz Koritnega, Kulturno-umetniško društvo Oplotnica in občina Oplotnica.

Od Janka Šmida, enega od organizatorjev in vodje domačih pevcev iz Koritnega, ki se v organizirani obliki družijo 12 let, smo izvedeli, da sta v Koritnem dve fari; Čadramska in Kebeljska. Od kod naj bi Koritno dobilo ime, pa krožita dve zgodbi. Ena pojasnjuje, da naj bi ime izviralo iz korita v cerkvi svetega Miklavža, kjer so Turki napajali konje. Bolj realna pa naj bi bila tista, ki govori, da naj bi tod živeli vitezi Koritniki, ki so omenjeni tudi v zgodovinskih zapisih.

Robert Obrul, predsednik Kulturno-umetniškega društva Oplotnica je povedal, da se na srečanje vsako leto prijavi več skupin. Letos so se zaradi velikega števila nastopajočih odločili, da se bo vsaka skupina predstavila le z eno pesmijo ali vižo. Prireditev, ki je že tradicionalna, je odmevna in vsako leto v majhno cerkev svetega Miklavža privabi veliko obiskovalcev, predvsem starejših. Veseli pa so, da jim uspe pritegniti tudi, po starosti, mlajše pevce, ki so porok, da se bo ljudska pesem širila dalje.

V sončnem nedeljskem popoldnevu se je tako v Koritnem zbralo 23 skupin pevcev in godcev. Ker za vseh v enourni oddaji ni bilo prostora, smo gradivo shranili v naš arhiv in ga bomo predvajali ob kakšni drugi priložnosti.

V oddaji so se najprej oglasili gostitelji in domačini, pevci iz Koritnega. S Keblja smo slišali pevce Postroužeke in mlade pevce Kulturno-umetniškega društva Kebelj.

Večglasje je ena od osnovnih prepoznavnosti slovenske pevske tradicije. Ljudsko triglasje je sicer najbolj razširjena oblika petja pri nas. Živi pa so tudi še bogatejši načini večglasja, štiri, pet in celo šestglasje. V Zgornji Ložnici še danes slišimo štiriglasno petje, ko se nad vodilni glas, povzpne še glas »na iber«. Tako pojejo Venčeseljske pevke, ki so si nadele ime po farnem patronu svetem Venčeslavu, češkem svetniku, kateremu je na Slovenskem posvečena le cerkev v njihovem kraju. Pevke z Dobrave so zapele pripovedni napev Rasti, rasti, rožmarin, pevke Kulturno-umetniškega društva Otona Župančiča s Tinja napev, ki so ga peli pri mrliču, pevke Kulturno-umetniškega društva Janka Živka iz Poljčan vojaški napev, pevke iz Bezine pa pesem o nebeških bukvicah.

V oddaji smo slišali še Vokalno skupino Košuta s Pokoš, pevce iz Vitanja, pevce iz Tepanj, pevce iz Zreč in godce iz Oplotnice.

Vabljeni k poslušanju oddaje in v naš avdio arhiv.