11. september – rana ostaja

Svet | 11.09.2010, 07:00 Petra Stopar

Mineva devet let od terorističnih napadov na dvojčka – stolpnici Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku. 11. septembra 2001 je napade z ugrabljenimi letali domnevno izvedla teroristična mreža Al Kaida. Kot so povedale oblasti v New Yorku, naj bi bila obnova uničenega območja predvidoma končana čez 4 leta, spominski park na prizorišču napada pa naj bi dokončali že prihodnje leto. V islamskem svetu pa je že dneve pred obletnico rasla napetost.

Vojna proti terorizmu ali začetek vojaškega imperija?

Teroristi mreže Al Kaida so 11. septembra 2001 v ZDA ugrabili štiri potniška letala. Eno je treščilo v center ameriške vojaške moči, Pentagon, dva v simbol ameriške gospodarske prevlade poslovni stavbi World Trade Centra v New Yorku, ki sta se povsem porušili, eno letalo pa se je po domnevnem in uradno sprejetem uporu potnikov zrušilo na travnik v Pensilvaniji. Namenjeno naj bi bilo kongresu ali Beli hiši. Napadi so zahtevali skupaj 2993 smrtnih žrtev iz kar 90 držav sveta in so korenito spremenili podobo ZDA doma in po svetu. Takratni predsednik George Bush je po tem obrnil politiko za 180 stopinj in začel vojno proti terorizmu. Začel je z ofenzivo Iraka, ki z napadi ni imel ničesar, namesto da bi dokončal delo v Afganistanu, kjer je bila baza Al Kaide z vrhovnim vodjo Osamo bin Ladnom. Nekateri nasprotujejo uradnim trditvam Bele hiše in trdijo, da so bili napadi del skrbno pripravljene zarote, ki bi opravičevala vojno proti terorizmu ter vse druge, ravno tako tudi povečanje nadzora nad Američani in ljudmi po svetu ter omejevanje svobode in osnovnih pravic.

New York najbolj prizadet

Na nedavni novinarski konferenci so se predstavniki newyorških oblasti pohvalili, da obnova območja, kjer sta nekdaj stala dvojčka - Ground Zero ali 'točka nič' – napreduje. Tam gradijo spominski park, muzej, železniško postajo, najvišjo stolpnico v ZDA, ki bo visoka 541 metrov, in pisarniški stolpnici. Kot je povedal župan Michael Bloomberg, je bila 11. septembra Amerika napadena in takrat so vsi državljani množično podprli New York: „Vsaka zvezna država je poslala svoje ljudi, darovala sredstva in nas podpirala. In ne smemo pozabiti, da smo številka ena, bolj kot kadarkoli ostajamo predani temu, da zaupanja države in sveta ne bomo zlorabili in da ta zagon ohranimo.“ Bloomberg je prepričan, da si prebivalci New Yorka „zaslužijo, da luknjo v srcu tega mesta končno pozdravimo“. Opozarja, da Amerika pričakuje, da bodo naredili, kar je prav, ter „podkrepili dejstvo, da v ta kraj lahko pride kdorkoli in je ponosen na to, kdo je in lahko počne kar želi, reče, kar hoče in moli h komurkoli želi“.

Gradnja mošeje prehitra odločitev?

Že nekaj mesecev pa prah dvigujejo načrti o gradnji islamskega centra v bližini prizorišča napadov. Kot je v pogovoru za Radio Vatikan dejal newyorški nadškof Timothy Dolan, je letošnja obletnica napadov vendarle priložnost za molitev in spravo. Dejstvo, da mnogi nasprotujejo gradnji mošeje blizu točke nič, kaže na to, da je 11. september še vedno odprta rana za Američane in predvsem Newyorčane. „Seveda, med ljudmi je še veliko bolečin, zlasti tu v New Yorku in tisti, ki so izgubili člana družine pravijo, da spoštujejo islamsko skupnost, vendar pa potrebujejo čas, da to prebolijo. Morda odločitev o mošeji, ki bi stala preveč blizu 'točke nič' predstavlja prehitro odločitev prav zato, ker je rana še vedno odprta. Potrebujemo čas, da zacelimo to rano, saj je za nas 'točka nič' zaradi številnih solza kot neke vrste novi Lurd v Ameriki. To je za nas kraj molitve,“ je še dejal newyorški nadškof.