Hoteli smo ostati Slovenci v Argentini

| 14.09.2010, 19:28 Matjaž Merljak

V Mendozi pod mogočnimi Andi že 61 let navdušeno deluje skupina rojakov. Obletnico ustanovitve so praznovali v soboto in nedeljo 21. in 22. avgusta 2010.

Letošnji spomin je povzdignilo gostovanje rojakov iz Buenos Airesa. Na predvečer nam je številni Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, priredil koncert. V prvem delu je zapel predvsem slovenske narodne pesmi, v drugem pa mednarodne, vključno s tangom. Po navdušenem aplavzu je zborovodkinja povedala, da vsak nastop konča z zahvalo Materi božji. Zapeli so nam še Arcandelovo Zdrava Marija. Polna dvorana je navdušeno potrdila lepo petje gostov.

Zbor je v mendoški dvorani zvenel zelo močno. Spoznali smo izurjene pevce. Solisti so se tudi odrezali. Koncert je bil zelo uspešen. Povedati moramo tudi, da smo z veseljem opazili kar dve generaciji pevcev. Poleg odraslih pevcev smo občudovali mnogo naraščaja, od ustanovitelja zbora do hčerke, danes zborovodkinje. Uspešno izročanje veselega navdušenja za slovensko pesem mladim rodovom je velika sreča za slovensko sanjuško občestvo in vse izseljence v Argentini. To je naša prihodnost. Po doživetem koncertu smo postregli pevcem in vsem rojakom dobre »empanade« z mendoško kaplico. Dolgo v noč je sledil razgovor.

V nedeljo ob 10. smo na dvorišču razobeseli obe zastavi in pristopili v dvorano k slovesni sv. maši. Tudi tu nas je spremljal pevski zbor. Zapeli so Gruberjevo Sonce že zahaja, del Foersterjeve maše Sv. Cecilije, Vivaldijevo Glorijo, Kjer je resnična ljubezen Lojzeta Mava in še nekaj pesmi med obhajilom. Za konec smo vsi navzoči z zborom zapeli Marija skoz´ življenje.

Dušni pastir Jože Horn je pripravil posebne misli za to priložnost. Poudarjal je pomen ustanove, ki je »ohranjevati slovenski ponos, pravo slovensko zavest, nesebično ljubezen do Slovenije in do slovenstva. To nam pomaga, da v tem novem svetu ostanemo pokončni Slovenci. Za vse je potrebno veliko tihega in skritega dela, ki ga Društvo opravlja v Mendozi že nad 61 let.« In še: »Hoteli smo ostati Slovenci v Argentini, od vseh začetkov. Zato smo ustanovili različne pripomočke in organizacije, domove, slovensko šolo, pevske zbore in predavanja, telovadne nastope in odrske predstave.«

Po kratkem odmoru je sledila proslava 61. obletnice ustanovitve Društva. Mešani pevski zbor San Justo, mendoški zbor in mendoški oktet so se zbrali za skupni nastop. Slavnostni govornik je bil Stane Grebenc, najstarejši nekdanji predsednik mendoškega Društva. Ob koncu je poudaril: »Naša zahvala najprej njim, ki so postavili temelje, s pomočjo katerih se je slovenska zavest ohranjala skozi šest desetletij. Zahvala tudi vsem, ki se trudite in delate, da bi slovenska beseda in pesem še donela med nami v Argentini, v deželi, ki nas je v dneh naše velike stiske sprejela in nam daje vsakdanjega kruha in svobodo za naše vsestransko delovanje. Za vse to se ji danes ob 61. obletnici zahvaljujemo.«

Sledila je deklamacija. Tine Šmon je podal pripoved o gradnji našega Doma po potresu leta 1985, ki je toliko poškodoval prvotno staro hišo, ki so jo kupili štirje zavedni Slovenci in nudili Društvu za skupno življenje. Pesem pripoveduje, kako smo odločili zgraditi novo streho. Posrečena, humoristična pesnitev je pred leti napisal Miha Bajda. Navzoči so z veseljem sledili zgodovino gradnje današnjega doma, posebno mladi, ki podrobnosti takratnih časov niso doživeli. Za ostale je pesnitev odkrila zanimive dogodke že skoraj pozabljenih spominov prvih časov življenja pod novo streho. Za konec so pevci treh navzočih zborov zapeli »Venček pivskih! Živijo Slovenija« v priredbi Janeza Močnika.

V zahvalo in kot simbol hvaležnosti mendoške srenje Mešanemu pevskemu zboru San Justo in prav tako gosti mendoškega Društva so si izmenjali spominska darila. Končno je navzoče pozdravil predsednik Našega doma v San Justo prof. Karel Groznik. Ustvarjeno veselo vzdušje je zapečatilo spominsko akademijo in se podaljšalo pri kosilu domačih kolin. Dolgo smo še obujali spomine in z mendoškim dobrim vinom poglabljali ter ustvarjali nove prijateljske vezi z rojaki.