Pri Celjski Mohorjevi dela Felca, Kališnika in Gibrana
Slovenija
Pri Celjski Mohorjevi družbi so bogatejši za knjigo pred nedavnim preminulega psihiatra in literata Jožeta Felca Živeti življenje, knjigo publicističnih prispevkov Štefana Kališnika Recite mi Erna in knjigo arabskega pisatelja Halila Gibrana Ognjene črke. Urednik Matija Remše je na predstavitvi del dejal, da vse avtorje odlikuje pokončna drža.
Knjiga Živeti življenje po besedah Janeza Bizjaka, avtorja prologa in Felčevega kolega, ponuja pregled avtorjevega dela in razmišljanj. "Knjiga je drugačna, kot je bilo drugačno njegovo življenje," je dejal Bizjak in pojasnil, da Felc kot književnik ni pripadal nobeni literarni smeri, česar tudi sam ni želel, saj ni hotel biti "popredalčkan". Zanimal ga je svet na robu družbenega zanimanja, svet drugačnih, duševno bolnih, ki pa jih ni nikdar tako imenoval. Zanj so bili le drugačni, je pojasnil Bizjak.
Knjiga naj bi izšla ob Felčevi 70-letnici, vendar avtor njenega izida ni dočakal. Felcu, ki je živel še 50, čeprav so mu ob postaviti diagnoze napovedali le še 20 let življenja, so zaradi bolezni že kot mladeniču odsvetovali študij medicine. Nasveta ni upošteval in postal po Bizjakovem prepričanju eden najuspešnejših psihiatrov.
Po mnenju Marka Pišljarja, ki je zapisal epilog, pa knjiga intervjujev, dnevniških zapiskov in izbranih odlomkov iz literarnih del pisatelja, ki ni mogel pisati sam, prinaša neizmerno bogastvo življenja in sposobnosti. Kot je povedal, je Felca poznal kot zdravnika oziroma izjemno dobrega psihiatra, hkrati pa je imel kot kolega možnost poslušati njegove bodoče eseje, romane, intervjuje. Povedal je, da je imel Felc poseben odnos do svojega dela. Poezijo in molitev je imel za svoji hčerki, psihiatrija pa je bila njegova pastorka. Slednja je bila po Felčevem mnenju lepša od prvih dveh, je avtorjevo filozofijo pojasnil Pišljar, ki meni, da sta Felca kot strokovnjaka odlikovala izjemno znanje ter etična občutljivost in humanost.
Knjiga vsebuje tudi intervju, ki ga je s Kališnikom opravil Niko Lapajne. V njem je Kališnik odkrito spregovoril o sebi, svojem delu in težavah, ki jih je imel pri časopisnih hišah. Pibernik je Kališnika tudi sicer označil za odkritega novinarja, ki sta ga zaznamovala poseben značaj, inteligenca in pogum, s katerim je vedno "hodil po robu stvari".
Izbrana dela Gibrana je predstavil Mohsen Alhady, ki je delo s soprogo Margit prevedel v slovenščino. Povedal je, da je Gibran v svojih delih opisoval težave arabske družbe v začetku 20. stoletja. Med drugim je napisal tudi roman Zlomljena krila, v katerem govori o bistri deklici in svoji ljubezni do nje, ki pa ni mogla zaživeti, saj je bilo dekle vnaprej dodeljeno drugemu možu. Sicer Gibran v svojih delih - številnim je poznan njegov Prerok - govori o temeljnih vrednotah. O ljubezni denimo pravi, da je vseobsegajoča in nesmrtna, o trpljenju in bolečini pa, da sta nujna za duhovno pot in rast človeka, je še povedal Alhady.
