Vse več Evropejcev trpi zaradi depresije

| 01.10.2010, 16:20

Danes je Evropski dan depresije. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s psihiatrom Juretom Bonom, ki dela v Psihiatrični bolnišnici Begunje.

Depresija ni le žalost, kot je prepričan marsikdo. Gre za precej pogosto in resno duševno motnjo, ki pomeni stanje znižanega razpoloženja ter pomanjkanja volje in utrujenosti. "O depresiji govorimo, ko so ti občutki zelo močni, ko začnejo ovirati funkcioniranje človeka, pridružijo pa se jim še na primer občutek krivde, občutek manjvrednosti, težave s spanjem in apetitom, ter padanje energije in koncentracije," je pojasnil Bon.

Depresija vpliva na produktivnost

V Evropski uniji za depresijo zboli približno 13 odstotkov ljudi. Njen delež v skupnem bolezenskem bremenu držav se viša, v prihodnjih letih bo predvidoma dosegel do osem odstotkov in pol vsega bolezenskega bremena. To jo postavlja za prvega bolezenskih dejavnikov, ki vplivajo na zdravje in produktivnost Evropejcev. "Depresivni bolniki so med vsemi bolniki, tudi tistimi s telesnimi boleznimi, običajno najdlje na bolniški, kar do četrtino vseh delovnih dni na leto. Depresija povzroča več posrednih kot neposrednih družbenih stroškov," poudarja Bon. Ob tem dodaja: "V Evropski uniji zaradi depresije na leto zgubimo do 120 milijard. Od tega le 10 odstotkov denarja porabimo za zdravljenje, ostalo pa so posredni stroški, ker ljudje ne morejo funkcionirati, so pod pritiskom in na bolniški."

Zelo pomembno je čim prej ukrepati

Če oseba z depresijo razmišlja o samomoru ali ima celo že izdelan načrt, kar se večkrat pojavi, mora takoj poiskati zdravniško pomoč. Sicer velja, da je treba pri lažjih oblikah depresije obiskati osebnega zdravnika, v primeru hujših pa je potrebna pomoč psihiatra. "Zelo pomembno je čim hitreje ukrepati," je jasen Bon. Povedal je tudi, da se poleg samomorilnega vedenja lahko pojavljajo tudi različne oblike odvisnosti, zelo pogosto alkoholizem.

Če depresije ne zdravimo, je večja verjetnost, da se njen potek zavleče. Depresija se lahko tudi ponavlja in močno ovira posameznikovo delovanje na psihosocialnem in poklicnemu področju. Kakorkoli že, obstaja več učinkovitih oblik zdravljenja, od zdravljenja z antidepresivi preko psihoterapije do psihokirurgije, ki povrnejo posameznika na prejšnjo ali celo na višjo raven delovanja kot pred boleznijo.

Kaj lahko naredi posameznik?

Posameznik lahko po besedah psihiatra Bona prepreči nastanek depresije tako, da skrbi za uravnoteženost v svojem življenju. "Če je v službi in drugem okolju pod vse večjim stresom, če se od njega zahteva vedno več in čas v dnevu vedno bolj namenja izpolnjevanju delovnih nalog, mora postaviti mejo do teh zahtev. Poleg tega je zelo dobro, da si dan razporedi tako, da se ukvarja tudi s stvarmi, ki so sproščujoče," svetuje Bon.