Zbirno o papeževem pastoralnem potovanju v Veliki Britaniji

Cerkev po svetu | 20.09.2010, 05:00

"Hvala za prisrčen sprejem in gostoljubnost," je ob sklepu svojega apostolskega potovanja v Veliki Britaniji dejal papež Benedikt XVI. Obisk svetega očeta v državi z le deset odstotkov katoličanov je vrh dosegel z beatifikacijo kardinala Johna Henryja Newmana, srečal pa se je tudi s kraljico Elizabeto II., predstavniki anglikanske Cerkve in drugih ver.

Četrtek, 16. september 2010

RIM / odhod z rimskega letališča Ciampino
EDINBURGH / prihod na mednarodno letališče v Edinburghu; sprejem v kraljevi palači (Holyroodhouse) v Edinburghu; vljudnostni obisk pri kraljici Elizabeti II.; srečanje z oblastmi v parku kraljeve palače; kosilo s papeškim spremstvom v nadškofijski palači v Edinburghu
GLASGOW / sveta maša v Bellahouston Parku v Glasgowu; odhod z mednarodnega letališča v Glasgowu proti Londonu
LONDON / prihod na mednarodno letališče London Heathrow

Papež Benedikt XVI. je svoje 17. mednarodno potovanje z naslovom „Srce govori srcu“ začel v četrtek, 16. septembra 2010, v Edinburghu na Škotskem, kjer ga je sprejela britanska kraljica Elizabeta II.

V pozdravnem nagovoru je papež spregovoril o pomenu krščanskih korenin Velike Britanije, ki so zaznamovale življenje dežele skozi stoletja. Angleški in škotski monarhi so bili že od začetkov kristjani, med njimi pa so tudi izredni svetniki, ki so v luči evangelija delali za dobro naroda. Tako je krščansko sporočilo postalo del jezika, misli in kulture. Vera pa ostaja močna sila za dobro vašega kraljestva, je dejal papež, tako za verne kot tudi za neverne. Kraljica Elizabeta II. je v svojem nagovoru poudarila potrebo po večjem medsebojnem zaupanjem med verami. Po njenih besedah se je od časa obiska papeža Janeza Pavla II. leta 1982 na tem področju veliko spremenilo na bolje. Pri tem je pohvalila vlogo katoliške Cerkve na področju boja proti revščini.

Vrhunec prvega dne je bila sveta maša, ki jo je papež Benedikt XVI. daroval v Glasgowu nedaleč od kraja, kjer se je s Škoti pred skoraj 30-imi leti srečal Janez Pavel II.

V pridigi več kot 65.000 zbranim vernikom je spregovoril o sodelovanju med različnimi krščanskimi skupnostmi pri ohranjanju krščanske dediščine, o pomembni vlogi in prispevku katoliškega šolstva ter o evangelizaciji kulture. "Nekateri si prizadevajo, da bi versko prepričanje izključili iz javne razprave in ga potisnili v zasebno sfero ali ga prikazali kot grožnjo enakosti in svobodi. Vendar pa je vera pravzaprav zagotovilo pristne svobode in spoštovanja,“ je povedal papež in ob tem laike pozval, naj "ne bodo le vzor vere v javnosti, ampak naj se zavzamejo tudi za širjenje verske modrosti in vizije na javnem področju".

Petek, 17. september 2010

LONDON / zasebna sveta maša v kapeli apostolske nunciature; srečanje s predstavniki katoliške vzgoje in izobraževanja v kapeli in športnem parku univerze sv. Marije; srečanje z voditelji drugih ver na St. Mary's University college; vljudnostni obisk pri canterburyjskemu nadškofu Rowanu Williamsonu v palači Lambeth; srečanje s predstavniki civilnega, akademskega, kulturnega in podjetniškega sveta ter diplomatskim zborom in verskimi voditelji v westminstrski palači; ekumensko bogoslužje v westminstrski opatiji

Papež Benedikt XVI. je imel drugi dan pastoralnega obiska v Veliki Britaniji na programu kar pet srečanj. Najprej je obiskal univerzo sv. Marije v Twickenhamu v Londonu.

Na srečanju z učitelji in predstavniki redovnih družb, ki delujejo na področju vzgoje je dejal, da redovniki in redovnice lahko dajejo edinstven prispevek vzgoji. Zahvalil se je tudi vsem tistim, katerih naloga je, da v šolah zagotavljajo varno okolje za otroke. Nato je nagovoril približno štiri tisoč mladih – učencev, dijakov in študentov, ki jih je pozval k svetosti. „Upam, da je med vami, ki me danes poslušate, tudi kakšen bodoči svetnik 21. stoletja,“ je dejal papež. Treba je imeti pogum, da svoja najgloblja hrepenenja položimo v Boga, ne pa v denar, kariero, zemeljski uspeh, ali odnose z drugimi.

Na petkovem srečanju s predstavniki drugih verstev v Veliki Britaniji, se je papež Benedikt XVI zahvalil za pozdravni nagovor in dobrodošlico glavnega rabina v državi, svoj nagovor pa začel z zadovoljstvom nad tem, da lahko spregovori možem in ženam, ki se trudijo za duhovno pričevanje v času, ko življenje po veri ni vedno cenjeno in sprejeto. Dejal je, da so na vseh področjih družbenega življenja potrebni tudi verniki, ki pričajo za to, da „človek ne živi samo od kruha“. Na ta način pripadniki različnih verstev drug ob drugem delajo za skupno dobro človeške družbe. „To nas spodbuja k sodelovanju in dialogu.“

Papež Benedikt XVI. se je drugi dan obiska v westminstrski palači srečal s predstavniki britanske družbe, vključno z diplomatskim zborom, politiki, akademiki, poslovneži. Med drugimi se je srečanja udeležil tudi nekdanji britanski premier Tony Blair. Sveti oče se je v nagovoru najprej spomnil na sv. Tomaža Mora, velikega britanskega državnika, ki se je v težkih zgodovinskih časih soočil z večno temo dilemo odnosa med tem, ker je cesarjevega in tem, kar je božjega. Ob tem je razvil razmišljanje o mestu verskega prepričanja znotraj političnega procesa. Če so moralna načela, ki so podlaga demokratičnim procesom, določena le z družbenim konsenzom, potem je krhkost procesa na dlani, kar je danes pravzaprav največji izziv demokracije, je dejal papež in dodal, da je neustreznost pragmatičnih, kratkoročnih rešitev na zapletena družbena in etična vprašanja jasno pokazala nedavna globalna finančna kriza. Obstaja široko soglasje glede tega, da je pomanjkanje trdnih etičnih temeljev gospodarske dejavnosti prispevalo k nastanku hudih težav, ki jih sedaj doživljajo milijoni ljudi po vsem svetu, je povedal papež.

Drugi dan obiska v Veliki Britaniji je papež sklenil v westminstrski opatiji, kjer je vodil ekumensko bogoslužje. V nagovoru po molitvi večernic je poudaril, da letos obhajamo 100-letnico skupnih ekumenskih zavzemanj, katerih začetek je zaznamovala edinburška konferenca. Kljub velikim korakom, ki so bili storjeni v zadnjih letih, pa nas po papeževih besedah na poti do edinosti čaka še veliko dela. „V družbi, ki je postala indiferentna, ali pa celo sovražna do krščanskega sporočila, smo še bolj poklicani ponuditi veselo in prepričljivo pričevanje upanja, ki je v nas“, je dejal papež.

Sicer pa je v petek, 17. septembra papežev obisk presenetila tudi novica, da so v Londonu zaradi teroristične grožnje papežu Benediktu XVI. aretirali šest moških, starih od 26 do 50 let. Aretirani naj bi bili arabske narodnosti. Tiskovni predstavnik Svetega sedeža pater Federico Lombardi, je ob tem povedal, je bil papež obveščen o policijski akciji, vendar pa ni preveč zaskrbljen in je vesel, da mu zaradi nje ni treba spreminjati načrtov.

Sicer pa so svetega očeta kljub nasprotnim medijskim napovedim zelo toplo sprejeli. Njegovo vožnjo z avtomobilom je na obeh straneh ceste spremljalo več kot 100 tisoč ljudi, ki so vzklikali in mahali z zastavami. Pri tem ni bilo videti protestov.

Sobota, 18. september 2010

LONDON / srečanje z britanskim premierjem v nadškofijski palači; srečanje s podpredsednikom vlade v nadškofijski palači; srečanje z voditeljem opozicije v nadškofijski palači; sveta maša v westminstrski katedrali; obisk doma za ostarele; molitveno bdenje pred beatifikacijo kardinala Johna Henryja Newmana v Hyde Parku

Papež Benedikt XVI. je sobotni dan obiska v Veliki Britaniji začel z zasebnimi srečanji. Ločeno se je pogovarjal z britanskim premierjem Davidom Cameronom, njegovim namestnikom Nickom Cleggom in vodjo opozicijskih laburistov Harriet Harman. Benedikt XVI. je ob 11. uri daroval mašo v westminstrski katedrali.

V pridigi je izrazil bolečino, občutek sramu in ponižanja zaradi kaznivih dejanj zoper mladoletnike, ki so jih storili duhovniki. „Globoko obžalujem ta nezaslišana kriminalna dejanja, ki so se zgodila nedolžnim žrtvam. Obenem upam, da bosta moč Kristusove usmiljene ljubezni, in njegova spravna daritev, ozdravili njihove rane in prinesli mir v njihova življenja.“ Skupaj z vsemi katoličani se papež zaveda sramote in ponižanja, ki sta nas zadela zaradi teh grehov. Zato vabi vse, naj tudi to darujemo Gospodu, v zaupanju, da bo ozdravil žrtve, očistil Cerkev in obnovil njeno starodavno poslanstvo, ki ga ima pri vzgoji in skrbi za mlade. Papež je še prosil, naj pokažemo resnično skrb za žrtve in solidarnost z vsemi duhovniki. Po koncu maše je papež najprej pred vhodom v svetišče nagovoril mlade z geslom, ki si ga je kardinal John Henry Newman izbral za svoj grb: Srce govori srcu. Papež je te besede izbral za rdečo nit svojega obiska v Veliki Britaniji. Zatem se je vrnil v katedralo kjer je najprej blagoslovil nov mozaik Svetega Davida, škofa iz 6. stoletja, ki je zavetnik Walesa. Nato je pri milostnem kipu „Naše Gospe s svečo“, ki je priromala na to srečanje s papežem, prižgal svečo, ki jo Marija drži v roki. S temi dejanji je posebno pozornost namenil še vernikom Walesa, ki jih med tokratnim apostolskim potovanjem ne more obiskati.

Papež se je tretji dan svojega obiska v Veliki Britaniji srečal tudi z nekaterimi žrtvami spolnih zlorab s strani duhovnikov. V izjavi za javnost, ki jo je objavil Sveti sedež, je zapisano, da so papeža njihove zgodbe globoko pretresle. Ob tem je izrazil globoko bolečino in sram zaradi njihovega trpljenja in trpljenja njihovih družin.

Papež se je v soboto, 18. septembra ustavil tudi v Domu sv. Petra za ostarele, kjer se je srečal s tamkajšnjimi delavci in prostovoljci. Zaradi napredka medicine je v družbi vedno več starejših, ki pa so po papeževih besedah pravi blagoslov. Vsaka generacija se od njih lahko uči modrosti in izkušenj. Nega starejših zato po njegovih besedah ne sme biti le dejanje velikodušnosti, ampak predvsem vračanje dolga hvaležnosti.

Pri vigiliji pred beatifikacijo Johna Henryja Newmana pa je papež Benedikt XVI. razmišljal o nekaterih vidikih življenja blaženega, ki so aktualni tudi danes. Med drugim je navzoče povabil, naj vero izpričujejo v svojem življenju in gojijo strast do resnice, čeprav je cena za to včasih zelo visoka. Newman je bil tudi prepričan, da brez molitvenega življenja, brez notranje preobrazbe s pomočjo milosti zakramentov ne moremo 'izžarevati Kristusa', ampak postanemo še ene zveneče cimbale v svetu, polnem hrupa in zmede. "Vsak od nas ima poslanstvo, vsak od nas je poklican, da spreminja svet, da si prizadeva za kulturo življenja, ki jo oblikujeta ljubezen in spoštovanje do dostojanstva sleherne človeške osebe," je še dejal papež in ob koncu nagovora mlade udeležence vigilije povabil na svetovno srečanje mladih prihodnje leto v Madridu.

Nedelja, 19. september 2010

LONDON / slovo od apostolske nunciature v Wimbledonu
BIRMINGHAM / sveta maša z beatifikacijo kardinala Johna Henryja Newmana v Cofton Parku; zasebni obisk oratorija sv. Filippa Nerija v Birminghamu; kosilo z angleškimi, welškimi in škotskimi škofi in člani papeškega spremstva v semenišču v Birminghamu; srečanje z angleškimi, welškimi in škotskimi škofi v semenišču v Birminghamu; poslovilna slovesnost na mednarodnem letališču v Birminghamu; polet proti Rimu

Papež Benedikt XVI. je v nedeljo, 19. septembra sklenil svoje 17. apostolsko potovanje izven Italije in prvo v Veliki Britaniji. Po srečanju s kraljico Elizabeto II., vrhom anglikanske cerkve, nagovori civilni družbi, predstavnikom drugih verstev in mladim je obisk svoj vrh dosegel z beatifikacijo kardinala Johna Henryja Newmana.

V svojem nagovoru po razglasitvi je sveti oče približal Newmanovo globoko zavest, da je krščansko življenje v svojem jedru uresničevanje poklicanosti k svetosti. Dojemal jo je kot veliko hrepenenje človekovega srca po tesni notranji povezanosti z Božjim Srcem. Newman je bil prepričan, da nas zvestoba molitvi postopno preobraža v Božjo podobo, saj po pogovoru z Bogom naše misli in čutenje postajata vedno bolj podobna Božjemu. Ob tem se novi blaženi zaveda, da ima vsak človek enkratno poslanstvo. Svojo vlogo je primerjal drobnemu členu verige, ki med seboj povezuje različne osebe. Zadal si je nalogo biti v tej verigi vez miru, oznanjevalec resnice prav tam, kjer se kot člen nahaja. Svojo veliko nadarjenost in pisateljske sposobnosti je uporabil za približevanje odnosa med vero in razumom ter vloge razodete vere sredi civilne družbe. Zavzemal se je za globoko utemeljeno in daljnosežno vzgojo, kar ostaja – po papeževem prepričanju - vse do danes zelo aktualno. Sveti oče je posebej naglasil Newmanovo prizadevanje za „etos“, na katerem temeljijo sodobne katoliške šole in univerze. Gre za vzgojno okolje, v katerem napredovanje v znanju, moralni red in dejavna vera družno stopajo v korak. Kot ustanovitelj katoliške univerze na Irskem, si je za cilj postavil dobro pripravljene laike. Dejal je: „Želim laike, ki ne bodo naduti, ne prenagljeni v besedah in ne polemični, temveč ljudje, ki svojo vero dobro in od znotraj poznajo, ki vedo, na čem njihova vera temelji, ki ločijo, kaj vera je in kaj ni, ki svojo veroizpoved poznajo tako dobro, da znajo njo in njeno zgodovino dojemati tako, da so jo zmožni tudi zagovarjati.“

Pred odhodom se je papež v semenišču v Birminghamu srečal še s škofi iz Anglije, Wellsa in Škotske. Spregovoril jim je o odgovoru Cerkve na vse večjo razkristjanjenost družbe, o pomenu solidarnosti v finančni in gospodarski krizi, o reševanju vprašanja spolnih zlorab otrok ter vse zbrane povabil k svetemu in doslednemu življenju. Ob mnogih korakih, ki so bili že storjeni, je škofe povabil k pomoči žrtvam. “Katera bi bila boljša pot od tega, da popravimo takšne grehe, kot ta da se v ponižnosti in z razumevanjem približamo tem otrokom, ki trpijo zaradi zlorab? Naša dolžnost skrbi za mlade zahteva prav to in nič manj”, je dejal sveti oče, ki se je ustavil tudi ob ustanovitvi posebne škofije za anglikance, ki želijo prestopiti v Katoliško Cerkve.